utemeljen sum - pripor - podaljšanje pripora - preizkus ali so še dani razlogi za pripor
V zvezi z utemeljenim sumom, kot temeljnim pogojem za odreditev in podaljševanje pripora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil utemeljen sum, da je obtoženec storil očitana mu kazniva dejanja, dognan s pravnomočno obtožnico ter da se od zadnje pravnomočne ugotovitve o obstoju razlogov za pripor zoper obtoženega ni zgodilo nič, kar bi utemeljenost suma omajalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043130
KZ-1 člen 45a, 47, 48, 48/2, 49, 49/1, 49/2, 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 95, 95/4.
odločba o kazenski sankciji - denarna kazen - število dnevnih zneskov denarne kazni - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - primerna kazen - oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka - zakonski znak kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Pritožba ima prav, ko navaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri denarne kazni prezrlo obteževalni okoliščini, to je visoko stopnjo alkohola v krvi obdolženke v času upravljanja vozila, ki izrazito presega stopnjo, ki določa zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, ter da ne gre za edino kršitev, temveč je obdolženka izpolnila tudi drugi zakonski znak tega kaznivega dejanja, ko je vozila pod vplivom psihoaktivnega zdravila, za katerega velja absolutna prepoved upravljanja vozil. Ob olajševalnih okoliščinah, ki jih je sodišče pravilno ugotovilo in ustrezno ocenilo, pritožba zato utemeljeno navaja, da navedenega ni mogoče prezreti, temveč se mora odraziti v odmerjeni denarni denarni kazni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043198
OZ člen 937, 952. ZOZP člen 22. ZPP člen 458, 458/1, 495.
postopek v sporu majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko podlago - zavarovalna pogodba - pogodba o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti - splošni pogoji zavarovanja - neplačilo premije - prenehanje zavarovalne pogodbe - odstop od pogodbe - uničenje stvari - odjava vozila iz prometa - sorazmerni del plačila
Niti OZ niti ZOZP na golo dejstvo odjave vozila iz prometa ne veže pravne posledice prenehanja zavarovalne pogodbe. OZ sicer vsebuje pravilo o prenehanju obveznosti za primer, če je zavarovana stvar zaradi dogodka, ki ni bil predviden v polici, uničena (952. člen OZ). Vendar pa pri odjavi vozila iz prometa predmet zavarovanja še vedno obstaja. Zato pravilo iz 952. člena OZ v tem primeru ne pride v poštev.
Če zavarovalnica za zavarovalni primer, ki je nastal do dneva veljavnosti pogodbe, ki je predčasno prenehala, ni dolžna izplačati zavarovalnine, tudi ni upravičena do plačila celotne premije, pač pa le do premije, ki je dospela do dneva veljavnosti pogodbe. Iztrditvene podlage tožnice pa ne izhaja, da je toženki na podlagi druge pogodbe dolžna izplačati zavarovalnino za škodna dogodka, ki ju je prijavila toženka. Zato je upravičena le do plačila tistega sorazmernega dela zavarovalne premije, ki je zapadel do dneva veljavnosti te pogodbe.
ZPP člen 8, 350, 350/2. ZGD-1 člen 395, 395/1, 395/1-2, 395/2, 399, 399/2, 505, 510, 522.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje skupščinskega sklepa - izpodbojni razlog - kršitev pravice do obveščenosti - kršitev statuta - dokazna ocena
Dejstvo, da so bile nekatere informacije pritožnici posredovane pred skupščino, nekatere pa na skupščini, za vprašanje, ali je bila pritožnici kršena pravica do informacije, v konkretnem primeru ni relevantno. V konkretnem primeru je namreč bistveno vprašanje, ali je pritožnica informacije dobila ali ne, ne pa, ali jih je dobila ravno na skupščini. Smisel obveščanja o zadevah družbe je namreč omogočiti družbeniku, da se lahko pravilno odloči o zadevah družbe. Za to pa dejstvo, ali je informacije dobil pred skupščino ali na sami skupščini, ni relevantno.
Sodišče ne more samo (v celoti) prevzeti vloge skupščine oz. družbenikov in odločiti o vsebini sklepa, o katerem se na sami skupščini ni odločalo.
Utemeljeno pa pritožba poudarja, da je toženec 25. 11. 2020, torej neposredno po prejemu omenjenega poziva tožeče stranke, neodplačno prenesel 100 % poslovni delež v družbi A. d. o. o. na sina D.D.. Navedeno razpolaganje s premoženjem je sodišče prve stopnje napačno ocenilo kot nerelevantno za presojo nevarnosti izpolnitve. Tožeča stranka je uveljavljala, da je šlo za edino vrednejše premoženje toženca v Sloveniji, poleg tega pa je bil v navedeni družbi tudi zaposlen, torej je šlo za edini vir prihodkov, poleg morebitnih sredstev na transakcijskih računih. Tožeča stranka poudarja tudi toženčevo tuje državljanstvo, nima pa (še) podatkov o njegovem premoženju v E. (tujina). Zato se preuranjeno zavzema za uporabo četrtega odstavka 270. člena ZIZ, po katerem se šteje, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Vseeno pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je zaradi navedene odtujitve premoženja izkazana verjetna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali vsaj precej otežena.
utemeljen sum - pripor - podaljšanje pripora - nova dejstva in dokazi
Ponovno presojo utemeljenega suma je treba posebej opraviti, če sodišče ugotovi obstoj novih dejstev in okoliščin, ki so pomembne za obstoj utemeljenega suma, takšnih pa sodišče prve stopnje ni dognalo in jih tudi pritožnik ne izpostavlja.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je prekoračitev pooblastil zastopanega s strani tožene stranke podlaga za uporabo določbe petega odstavka 72. člena Obligacijskega zakonika, ki določa solidarno odgovornost zastopnika in domnevno zastopanega, kadar slednji noče odobriti poslov, ki jih je s prekoračitvijo pooblastila sklenil zastopnik, sopogodbenik pa ni vedel niti ni bil dolžan vedeti za prekoračitev pooblastila (da bi tožeča stranka za prekoračitev pooblastila vedela in s tem ta določba ne bi bila uporabljiva, tožena stranka v pritožbi konkretno niti ne trdi). V primeru solidarne odgovornosti pa lahko upnik toži katerega koli solidarnega dolžnika. Na kakšen način bodo solidarni dolžniki uredili medsebojno obveznost, ni stvar upnika.
Prevzem daljinskega upravljalnika je bil le način, na podlagi katerega so lahko etažni lastniki zagotovili funkcionalno izvrševanje svoje lastninske pravice na garažah in ni mogoče tega njihovega dejanja enačiti z odobritvijo samega posla.
začasna odredba - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - sprememba oblike premoženja
Zgolj obstoj izvršilnega postopka sam po sebi ne zadošča za sklepanje, da obstaja nevarnost da bo uveljavitev tožničine terjatve kasneje onemogočena oziroma precej otežena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LOKALNA SAMOUPRAVA - PRAVO DRUŽB
VSL00043815
ZPP člen 191, 191/2, 300, 310, 310/1. ZGJS člen 26, 59. ZLS člen 61, 61/3, 61/4.
delna sodba - obvezna gospodarska občinska javna služba - ravnanje z odpadki - pravna oseba javnega prava - javno podjetje - ustanovitev javnega podjetja - akt o ustanovitvi javnega podjetja - izvrševanje ustanoviteljske pravice - določitev cene za uporabo javnih dobrin - ničnost sklepa organa - občina kot stranka postopka - pasivna legitimacija občine - naknadno sosporništvo na strani tožeče stranke - naknadno sosporništvo na aktivni strani - zavrženje pritožbe - izrek sodbe
Bistvena razlika med ustanoviteljskimi in kapitalskimi upravičenji je v tem, da ima prva v celoti vsaka občina (ki jih lahko izvršuje preko Sveta županov), druga pa ima občina kot lastnik v razmerju s svojim poslovnim deležem v d.o.o. Ustanoviteljske pravice ima vsaka občina v celoti. Načeloma jih morajo župani na svetu ustanoviteljev sprejemati s soglasjem, kar brez vsakršnih pogojev velja za določanje posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin kot tudi odločanje o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. V teh primerih gre za regulatorna upravičenja občin glede upravljanja gospodarskih javnih služb na svojem območju in tovrstne odločitve imajo naravo predpisa lokalne skupnosti.
SPZ člen 24, 24/1, 25, 31, 32, 33, 33/1, 35.. ZIZ člen 272, 272/1.. ZPP člen 426.. ZS člen 83a, 83a/1.
motenje posesti - motilno dejanje - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - začasna odredba - soposest dela nepremičnine - samopomoč
Materialno pravno je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da zasutje jarka s prodniki predstavlja motilno ravnanje, ker se z zasutjem jarka s prodniki, ki so povsem pohodni (tako tudi iz fotografij) praktično v ničemer ne spreminja ali ovira dotedanjega načina izvrševanja soposesti po tožeči stranki.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje sodnih pisanj - vsebina poštne pošiljke - poziv za odgovor na tožbo - vročilnica kot javna listina - potrdilo o vročitvi - domneva o vročitvi - izpodbojna zakonska domneva - izpodbijanje domneve o vročitvi - skrbnost prejemnika pošiljke - povprečna skrbnost
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o vsebini na ovojnici, in o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen.
Tožena stranka domneve, da ji je bilo vročeno pisanje, kakršno izhaja iz pravilno izpolnjene vročilnice, ni izpodbila, zato velja, da je bilo pisanje pravilno vročeno in posledično, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Od rešitve vprašanja (ne)obstoja prerekane denarne terjatve, je namreč odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane ločitvene pravice, ki je bila ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve in je kot taka odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi. Ločitvena pravica je namreč stranka pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave).
zasebna tožba - predhodni preizkus - zavrženje zasebne tožbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je podano nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa, hkrati pa so razlogi izpodbijanega sklepa o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju.
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ob opravi materialnega preizkusa zasebne tožbe le-to zavrglo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, torej ker dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, medtem ko se jedrni del razlogov izpodbijanega sklepa v tč. 4 do 7 nanaša na presojo dejanskega stanja obravnavane kazenske zadeve, s tem pa na razlog za zavrženje zasebne tožbe po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP (ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe) oziroma, kot pravilno opozarja pritožnik, ti razlogi presegajo celo presojo utemeljenega suma in pravzaprav pomenijo razloge za izrek oprostilne sodbe zaradi pomanjkanja dokazov po 3. točki 358. člena ZKP, kar predstavlja prekoračitev pooblastil sodišča v fazi predhodnega preizkusa zasebne tožbe, saj je takšno presojanje pridržano za fazo glavne obravnave. Z isto absolutno bistveno kršitvijo je obremenjena tudi sama obrazložitev izpodbijanega sklepa, saj je podano precejšnje nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00043308
DZ člen 141, 141/7. ZPP člen 247, 247/5, 303, 304.
začasna odredba - začasna odredba o dodelitvi otrok in plačevanju preživnine - zavrnitev izdaje začasne odredbe - predlog za izločitev izvedenca - stiki otroka s staršem - režim izvajanja stikov - denarna kazen - ukrepi za varstvo koristi otroka - izločitev izvedenca
Že izdano odločitev o stikih otroka z očetom bi bilo mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana oziroma, če bi odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Tožnica v predlogu za novo oziroma ponovno spremembo začasne odredbe novih ali spremenjenih okoliščin ne navaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00051296
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 3, 3/2, 344, 344/1, 354, 354/1, 358, 358-3.
kaznivo dejanje razžalitve - alibi - oprostilna sodba - domneva nedolžnosti - čas storitve kaznivega dejanja - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - prekoračitev obtožbe
Glede na alibi obdolženke je čas domnevne storitve kaznivega dejanja odločilno dejstvo, zato bi moral zasebni tožilec o časovnih okoliščinah obdolženki očitanega dogodka izpovedati natančno, predvsem pa prepričljivo. Sodišče prve stopnje je pri svoji presoji utemeljenosti očitkov v zasebni tožbi pravilno upoštevalo iz domneve nedolžnosti izhajajoče pravilo po katerem ne samo, da morajo biti dejstva v škodo obdolženca dokazana zunaj razumnega dvoma, torej z gotovostjo, temveč še več, za dejstva, ki gredo v prid obdolženca velja, da so resnična že tedaj, če obstoji samo verjetnost, ne glede na to, če za dejstva, ki gredo v njegovo škodo, obstoji celo večja verjetnost. Upoštevaje alibi obdolženke izvedeni dokazni postopek ni brez dvoma potrdil, da je obdolženka oškodovancu izrekla inkriminirane besede.
Pomik datuma oziroma časovnega obdobja sicer sam po sebi ne pomeni prekoračitve obtožbe, razen, če bi čas storitve predstavljal zakonski znak kaznivega dejanja ali pa njegovo kvalificirano obliko, če bi imela sprememba datuma vpliv na težo dejanja ali kazensko odgovornost storilca, ali pa bi bil datum pomemben zaradi ugotavljanja zastaranja, uveljavljanega alibija.
OZ člen 346, 352, 352/3.. ZPacP člen 2, 2-12, 20, 28.. ZZDej člen 1, 1/1.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - kršitev pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka
Za odškodninski zahtevek oškodovancev, ki uveljavljajo odškodnino zaradi kršitve pogodbe o zdravstvenih storitvah, v skladu z določilom tretjega odstavka 352. člena OZ velja splošni zastaralni rok petih let iz 346. člena OZ.
ZPP člen 155, 158. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
ustavitev postopka - stroški postopka - poročilo stranki - samostojna storitev odvetnika - nagrada za delo odvetnika
Poročilo stranki se obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev. Če je bilo poročilo dano v okviru določene zadeve, se šteje, da to opravilo ni samostojna storitev in je torej všteto v drugih tarifnih številkah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00046374
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1, 410, 410/2. ZIZ člen 15, 16, 55, 55/1, 55/1-8. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-14, 357. ZDOdv člen 12, 12/1. OZ člen 396, 396/2.
postopek osebnega stečaja - stečajna masa - namen stečajnega postopka - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - izvršba za izterjavo denarne terjatve - stroški pravdnega postopka - odločitev o stroških postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - solidarni dolžnik - pobot terjatve - ugovorni razlog prenehanja terjatve - zakoniti zastopnik rs - Državno odvetništvo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravilna navedba zakonitega zastopnika dolžnika v uvodu izpodbijanega sklepa se ne nanaša na izrek in obrazložitev, zato ne more biti podana pritožbeno zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je podana v primeru, če ima sklep v izvršilnem postopku pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sklepa nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa ali če sklep sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, kar pa ni podano v tem primeru.
Da je o stroških pravdnega postopka odločeno šele po koncu postopka odpusta obveznosti, še ne pomeni, da gre za takrat pridobljeno - pravilno rečeno: novo nastalo premoženje. Odločitev o stroških pomeni le, da je bilo pravno razmerje o povrnitvi stroškov (kot stranki terjatvi) s sodbo pravnomočno razrešeno; tožnici/tukaj dolžnici je sodišče naložilo, da tam prisojene stroške plača (povrne) drugo tožencu. Ker torej drugo toženec s to terjatvijo ne bi mogel prosto razpolagati, saj glede nje v času trajanja postopka osebnega stečaja nima razpolagalne sposobnosti, takšnega upravičenja ne more imeti niti izvršilni upnik kot sodolžnik na podlagi drugega odstavka 396. člena OZ. V primeru stečajnega postopka veljajo nekatera dodatna pravila, tj. ta, ki so izrecno določena 261. do 264. členu ZFPPIPP. ZFPPIPP pravila iz drugega odstavka sicer izrecno ne izključuje, vendar pa to izhaja iz citiranega pravila 386. člena ZFPPIPP, katerega bistvo je varovanje namena stečajnega postopka - poplačilo upnikov.
ZTLR člen 25. ZPP člen 7, 212, 161, 161/4, 286, 339, 339/2, 339/2-8.
prizidek k zgradbi - nova stvar - originarna pridobitev lastninske pravice - vlaganja v nepremičnino - sprememba identitete nepremičnine - pogodba o dosmrtnem preživljanju - odločitev o stroških postopka - nujni in enotni sosporniki - pravočasnost navedb in dokazov - skupna gradnja
Sodišče prve stopnje namreč ugotavlja, da je bil prizidek zgrajen in mansarda obnovljena do konca leta 2002, ko je veljal še ZTLR. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na 25. člen ZTLR, ki ureja originarno pridobitev lastninske pravice na zgrajenem objektu in ugodilo ugotovitvenemu tožbenemu zahtevku, ki temelji na izvirni pridobitvi lastninske pravice.