Kot izhaja iz dopisa URI Soča z 22. 10. 2020 veljajo glede na trenutno epidemiološko situacijo za B. A. enaki ukrepi za preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, kot za zdrave vrstnike. Navodila glede tega izhajajo iz navodil Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ). Na podlagi navedenega je lahko prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da B. A. zdravstveno stanje ne preprečuje stikov z očetom ob upoštevanju navodil za preprečevanje okužbe s Covidom.
ZFPPIPP člen 56, 118, 118/1, 121, 121/1, 385. ZPP člen 72, 339, 339/2, 339/2-14.
temeljna načela stečajnega postopka - postopek osebnega stečaja - stranke glavnega postopka - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - razrešitev upravitelja - razlogi za razrešitev upravitelja - namen instituta razrešitve - kršitev dolžne skrbnosti - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Sodišče je tisto, ki opravi presojo, ali je določeno ravnanje kršitev dolžne skrbnosti, in če je, ali je take narave, da je potrebno upravitelja razrešiti. Četudi pritožnica – v nasprotju s sodiščem prve stopnje – posamezna ravnanja upraviteljice ocenjuje kot hujše kršitve, je končna presoja o tem, ali gre dejansko za tako hude kršitve, da so zaradi tega ogrožena temeljna načela stečajnega postopka in uresničevanje pravic upnikov (ne zgolj pritožnice, ki niti nima položaja upnice), prepuščena sodišču, ne posamezniku, ki se ne strinja z odločitvami oziroma ravnanjem upraviteljice.
OZ člen 346, 352, 352/3.. ZPacP člen 2, 2-12, 20, 28.. ZZDej člen 1, 1/1.
medicinska napaka (zdravniška napaka) - kršitev pojasnilne dolžnosti - poslovna odškodninska odgovornost - začetek teka zastaralnega roka
Za odškodninski zahtevek oškodovancev, ki uveljavljajo odškodnino zaradi kršitve pogodbe o zdravstvenih storitvah, v skladu z določilom tretjega odstavka 352. člena OZ velja splošni zastaralni rok petih let iz 346. člena OZ.
ZPIZ-2 člen 101, 101/1.. ZPP člen 253.. ZDSS-1 člen 81.
dodatek za pomoč in postrežbo - opravljanje osnovnih življenjskih potreb
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo, da pri tožnici ne gre za stanje po prvem odstavku 101. člena ZPIZ-2 in za nezmožnost opravljanja vseh osnovnih življenjskih potreb, naštetih v citirani določbi. Sodišče je pravilno izpodbijani odločbi toženca z dne 1. 7. 2019 in z dne 21. 10. 2019 v skladu z 81. členom ZDSS-1 štelo za pravilni in zakoniti in tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
zasebna tožba - predhodni preizkus - zavrženje zasebne tožbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker je podano nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa, hkrati pa so razlogi izpodbijanega sklepa o odločilnih dejstvih v precejšnji meri s seboj v nasprotju.
Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje ob opravi materialnega preizkusa zasebne tožbe le-to zavrglo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 277. člena ZKP, torej ker dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, medtem ko se jedrni del razlogov izpodbijanega sklepa v tč. 4 do 7 nanaša na presojo dejanskega stanja obravnavane kazenske zadeve, s tem pa na razlog za zavrženje zasebne tožbe po 4. točki prvega odstavka 277. člena ZKP (ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe) oziroma, kot pravilno opozarja pritožnik, ti razlogi presegajo celo presojo utemeljenega suma in pravzaprav pomenijo razloge za izrek oprostilne sodbe zaradi pomanjkanja dokazov po 3. točki 358. člena ZKP, kar predstavlja prekoračitev pooblastil sodišča v fazi predhodnega preizkusa zasebne tožbe, saj je takšno presojanje pridržano za fazo glavne obravnave. Z isto absolutno bistveno kršitvijo je obremenjena tudi sama obrazložitev izpodbijanega sklepa, saj je podano precejšnje nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih.
SPZ člen 24, 24/1, 25, 31, 32, 33, 33/1, 35.. ZIZ člen 272, 272/1.. ZPP člen 426.. ZS člen 83a, 83a/1.
motenje posesti - motilno dejanje - pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti - začasna odredba - soposest dela nepremičnine - samopomoč
Materialno pravno je zmotna presoja prvostopnega sodišča, da zasutje jarka s prodniki predstavlja motilno ravnanje, ker se z zasutjem jarka s prodniki, ki so povsem pohodni (tako tudi iz fotografij) praktično v ničemer ne spreminja ali ovira dotedanjega načina izvrševanja soposesti po tožeči stranki.
stečajni postopek - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo hitrosti stečajnega postopka - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - načrt poteka stečajnega postopka - pridobitev procesne legitimacije upnika - člani upniškega odbora - splošna in posebna stečajna masa - stečajna masa - stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - občasni stroški stečajnega postopka - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - dopustnost prodaje - zavezujoče zbiranje ponudb - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom - končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom
Zamuda roka za sklic seje ne pomeni, da je zato sklic nezakonit. Načrt poteka stečajnega postopka je vseboval tudi prodajo in s podajo predloga se je upraviteljica le držala svoje obveznosti, da prodajo tudi izvrši. Ceno je upraviteljica predlagala v skladu z najvišjo ponudbo, ki jo je prejela v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb. Temu je ta postopek tudi namenjen.
Pritožba proti sklepu o prodaji premoženja stečajnega dolžnika ni namenjena ugotavljanju kršitev upravitelja in posledično njegovi razrešitvi. Vse te argumente lahko upnik uveljavlja le s predlogom za razrešitev (ki ga je tudi vložil in ga sodišče prve stopnje obravnava). Stečajni postopek pa ne more in ne sme čakati z odločanjem o prodaji na (pravnomočno) odločitev o predlogu za razrešitev upravitelja. Tu se odloča le o pravilnosti odločitve o prodaji.
Nadaljnje vodenje stečajnega postopka je nesmiselno, ko stečajna masa ne zadošča niti za poplačilo vseh stroškov postopka. Vendar pa ima stečajni dolžnik še odprte pravde, zato ga ni mogoče kar zaključiti. Prav tako ima še odprte terjatve do svojih dolžnikov. Prav tako pa se upraviteljica trudi, da bi upnike občasnih stroškov stečajnega postopka izenačila v deležu poplačila njihovih terjatev.
Višje sodišče ne more zaključiti, da do prodaje ne bi smelo priti, ker bi bilo treba stečajni postopek takoj končati in preostale terjatve stečajnega dolžnika prenesti na upnike. V skladu s 374. členom ZFPPIPP se na upnike prenese premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti ali bi z njegovo prodajo nastali nesorazmerni stroški. Da bi ravno s to prodajo nastali nesorazmerni stroški ali da tega depozita sploh ne bi bilo mogoče prodati, pa pritožnik ne zatrjuje.
ZPP člen 155, 158. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
ustavitev postopka - stroški postopka - poročilo stranki - samostojna storitev odvetnika - nagrada za delo odvetnika
Poročilo stranki se obračuna le, če ta storitev ni zajeta v drugi tarifni številki in gre torej za samostojno storitev. Če je bilo poročilo dano v okviru določene zadeve, se šteje, da to opravilo ni samostojna storitev in je torej všteto v drugih tarifnih številkah.
ZPP člen 333, 333/1.. ZDSS-1 člen 19.. URS člen 25.
zavrženje pritožbe - pravnomočno končana zadeva
Skladno z določilom prvega odstavka 333. člena ZPP, ki se na podlagi 19. člena ZDSS-1 uporablja v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči je pritožba kot pravno sredstvo dovoljena le zoper sodbo sodišča prve stopnje, kar zagotavlja tudi 25. člen Ustave RS. Vsaka stranka ima pravico do pravnega sredstva, vendar morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Zoper odločitev sodišča druge stopnje stranka ne more vložiti pritožbe, so pa dovoljena izredna pravna sredstva. Ko je odločba pravnomočna jo je mogoče izpodbijati zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi za katere morajo biti izpolnjeni točno določeni zakonski pogoji. V predmetni zadevi je postopek pravnomočno končan, kar je tako prvostopno kot pritožbeno sodišče že večkrat poudarilo v predhodno izdanih odločitvah.
Od rešitve vprašanja (ne)obstoja prerekane denarne terjatve, je namreč odvisna tudi odločitev o (ne)obstoju prerekane ločitvene pravice, ki je bila ustanovljena v zavarovanje denarne terjatve in je kot taka odvisna ob obstoja terjatve, zavarovanju katere služi. Ločitvena pravica je namreč stranka pravica, odvisna od obstoja terjatve (je torej akcesorne narave).
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je prekoračitev pooblastil zastopanega s strani tožene stranke podlaga za uporabo določbe petega odstavka 72. člena Obligacijskega zakonika, ki določa solidarno odgovornost zastopnika in domnevno zastopanega, kadar slednji noče odobriti poslov, ki jih je s prekoračitvijo pooblastila sklenil zastopnik, sopogodbenik pa ni vedel niti ni bil dolžan vedeti za prekoračitev pooblastila (da bi tožeča stranka za prekoračitev pooblastila vedela in s tem ta določba ne bi bila uporabljiva, tožena stranka v pritožbi konkretno niti ne trdi). V primeru solidarne odgovornosti pa lahko upnik toži katerega koli solidarnega dolžnika. Na kakšen način bodo solidarni dolžniki uredili medsebojno obveznost, ni stvar upnika.
Prevzem daljinskega upravljalnika je bil le način, na podlagi katerega so lahko etažni lastniki zagotovili funkcionalno izvrševanje svoje lastninske pravice na garažah in ni mogoče tega njihovega dejanja enačiti z odobritvijo samega posla.
KZ-1 člen 122, 191, 296, 296/1, 296/2. ZKP člen 358, 358-3, 394, 394/1.
nasilništvo - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - enkratno ravnanje - sprememba sodbe - izrek oprostilne sodbe
Enkratno nasilno ravnanje storilca mora po intenzivnosti, vrsti uporabe sile oz. načinu storitve dejanja odstopati od siceršnjega tovrstnega ravnanja, tako, da je mogoče šteti, da je šlo za več izvršitvenih oblik izvajanja nasilja, s katerimi bi obdolženec oškodovanca oz. oškodovanko spravljal v podrejen položaj. Razen, ko gre res za enkraten, izjemen eksces storilca, bo nek posamezen, enkraten oziroma izoliran primer protipravne uporabe fizične sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje predstavljal kakšno drugo, lažje kaznivo dejanje (na primer grožnjo po prvem odstavku 135. člena KZ-1, prisiljenje po 132. členu KZ-1 ipd.), ne pa kaznivega dejanja nasilništva ali nasilja v družini.
Ob ugotovitvi, da je bil zvočni posnetek snemanja razgovora pri sodnem izvedencu pridobljen z neupravičenim posegom v njegovo ustavno varovano pravico do komunikacijske zasebnosti, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se mora iz spisa izločiti celoten prepis tega zvočnega posnetka, nadalje pa tudi izjave, ki so iz slednjega prepisane v kazensko ovadbo in predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044998
ZKP člen 237, 244. KZ RS člen 46, 46/2, 46/2-4, 46/2-7.
izsiljenje izpovedbe priče s prepovedanim sredstvom - zaslišanje preko videokonference - napeljevanje h kaznivemu dejanju - kaznivo dejanje umora
ZKP v 237. členu izrecno prepoveduje izsiljevanje izpovedbe priče s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom. Odločilno procesno dejstvo v zvezi z ugotavljanjem zatrjevane kršitve je torej izsiljenost izpovedbe, ki pa mora biti v postopku dokazana.
Opis dejanja, ki obdolženemu A. A. uvodoma očita, "da je iz koristoljubnosti in zato, da bi storil kakšno drugo kaznivo dejanje, naklepoma napeljal B. B., da je trem osebam vzel življenje", je ustrezno konkretiziran. Iz opisa dejanja je tako jasno razvidno, da sta B. B. (kot storilec) in obdolženi A. A. (kot napeljevalec), torej vsak v okviru svoje vloge, vendar oba motivirana s pridobitvijo materialne oziroma gmotne koristi v obliki protipravne prilastitve tujih premičnih stvari, usmrtila vse tri oškodovance zaradi izvršitve tatvine, pri čemer je po naravi stvari hkrati šlo tudi za smrtonosno obliko ropa.
Način zasliševanja preko videokonference ustreza načelu neposrednega izvajanja dokazov na glavni obravnavi.
Da obdolžencu ni mogoče verjeti in da ne drži njegov zagovor, da ga v času obravnavanega kaznivega dejanja ni bilo v X, temveč da se je že nahajal v Y, so izpovedale številne priče.
Ob takšni krutosti in brezobzirnosti storilca, snemanju prstanov z rok pokojnih, vlačenju in trganju verižice z vratu trupla pokojne, torej ob izostanku kakršnegakoli usmiljenja do žrtev, je namreč prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da obdolženčevo ravnanje kaže na zelo visoko stopnjo obdolženčeve družbene nevarnosti, kar vse je prvostopno sodišče tudi utemeljeno upoštevalo pri odmeri kazni.
OZ člen 86, 323, 326. ZVPot člen 22, 23. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - novacija - dopustnost podlage - ničnost pogodbe - nejasni pogodbeni pogoji - nepošten pogodbeni pogoj - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - pojasnilna dolžnost - informacijska dolžnost banke - način posredovanja informacij - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke
Razumevanje sodišča prve stopnje, da samostojna presoja ničnosti prenovljenega pravnega posla ni dopustna, bi povsem izvotlilo namen pravila iz 326. člena OZ, kot nepravilno pa se izkaže (predvsem) v obravnavanem sporu, ko tožnika kot potrošnika zatrjujeta ničnost prenovljenih kreditnih pogodb in v katerem mora sodišče po uradni dolžnosti poudarjeno varovati šibkejšo stranko, potrošnika. V ospredju varstva potrošnikov ni le zasebni interes posameznega potrošnika v konkretnem razmerju, ampak se varuje javni interes, ki je predvsem dvig ravni in kakovosti življenja v EU. Stališče, da sodnega varstva ni mogoče odreči potrošniku, ki zatrjuje nepoštenost pogodbenega pogoja, ki je bil predmet novacije, razen če ta temu nasprotuje, je zavzelo tudi SEU v zadevi C-452/18 (sodba z dne 9. 7. 2020), Ibercaja Banko SA.
ZPP člen 154. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46, 46/3.
stroškovna odločitev - brezplačna pravna pomoč - dodeljeni odvetnik
Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.
preiskava elektronske naprave - uporabnik - imetnik - lastnik - privolitev - splošna razlaga pravnih inštitutov ali pojmov
Osebe, ki so jim bile zasežene elektronske naprave dodeljene za delo in so se zato nahajale v njihovih pisarnah, so bile hkrati uporabniki in imetniki teh naprav, saj so nad njimi izvrševale dejansko oblast, na njih ustvarjale in hranile dokumente oziroma podatke, preko njih komunicirale in na teh napravah tudi utemeljeno pričakovale zasebnost. Fakulteta pa je bila le lastnica teh naprav, vendar nad njimi ni imela dejanske oblasti, zato je ni moč šteti za imetnico naprav.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu 431. členom ZKP opravilo posamezna preiskovalna dejanja. Iz podatkov spisa izhaja, da oškodovancu kot tožilcu ni bila omogočena navzočnost pri zaslišanju prič in obdolženke. S tem mu je bila posledično onemogočena pravica do postavljanja vprašanj procesnim udeležencem, kljub temu da mu taka pravica pripada. Oškodovanec kot tožilec je bil torej postavljen v neenakopraven položaj z državnim tožilcem, zaradi česar sta mu bili kršeni pravici iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS in prvega odstavka 63. člena ZKP.
Do popolne taksne oprostitve je upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (glej prvi v zvezi s šestim odstavkom 11. člena ZST-1).
SPZ člen 99, 99/1. ZEN člen 2, 74. ZPP člen 285. OZ člen 600, 600/2.
vznemirjanje lastninske pravice - pasivna legitimacija pri negatorni tožbi - poseg v skupni del stavbe - posredni motilec - najemnik - parkirni prostor - nedoločnost izreka - materialno procesno vodstvo
Pasivno legitimiran je lahko le tisti, ki ima (tudi) dejansko in pravno možnost odpraviti oziroma preprečiti vznemirjanje.
Ugotovitev, da je toženec najemnik parkirnih prostorov v toženkini lasti, ne zadostuje za obstoj njegove pasivne legitimacije.