pokopališka in pogrebna dejavnost - razlaga zakonske določbe - dejanje ni prekršek - zakonski znaki prekrška
Četudi je zakonodajalec želel ohraniti predhodno zakonsko ureditev pogrebne in pokopališke dejavnosti tako, da bi v okvir 24-urne dežurne službe sodil vsak prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, ali zdravstvenega zavoda in bi ga lahko opravljala le javna komunalna podjetja, pa tolmačenje 8. člena ZPPDej tega, da lahko opravljajo prevoze pokojnikov v okviru pokopališke dejavnosti, kadar ne gre za prevoz pokojnika zaradi obdukcije, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, tudi drugi prevozniki, ne izključuje
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00046023
ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13. ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - starostni pogoj - prva pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz priloženih fotokopij storilčevega poskusnega vozniškega dovoljenja in kasneje izdanega vozniškega dovoljenja v Republiki Srbiji sicer res izhaja, da je bilo storilcu poskusno vozniško dovoljenje izdano že 31. 8. 2018, vendar to na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je storilec v času storitve prekrškov imel status voznika začetnika, ne vpliva. Storilec namreč še vedno ni dopolnil starosti 21 let.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00043424
SPZ člen 48, 92, 93. ZPP člen 154, 155, 165, 286, 286.b, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 151, 151/6.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - lastninska pravica - pričakovalna pravica - zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižno stanje - neplačilo kupnine - razveza pogodbe po samem zakonu - izpraznitev in izročitev nepremičnin - kršitev kontradiktornosti - postopek poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev pravdnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče druge stopnje kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje glede zavrnitve zahteve tožencev za prekinitev postopka zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave zoper drugo toženko (10. točka obrazložitve). Postopek poenostavljene prisilne poravnave namreč na predmetni pravdni postopek nima vpliva.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - motenje posesti - regulacijska začasna odredba - hitrost postopka zavarovanja - dokazovanje z listinami in zaslišanjem
Postopek, v katerem se odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, mora biti hiter. Zato sodišče v takšnem postopku praviloma odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa bo opravilo le, če zakon to posebej določa, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Sodišče tako ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč mora ob upoštevanju hitrosti postopka zaradi zavarovanja terjatve izvesti tiste najpomembnejše oziroma ključne dokaze, ki naj bi potrjevali oziroma ovrgli zgolj verjetnost izkaza terjatve. Dokazovanje z zaslišanjem tako načeloma ni pravilo. Vendar pa v kolikor fotografije oziroma listinski dokazi ne izkazujejo verjetnosti terjatve, mora sodišče omogočiti tudi izpoved predlaganih prič v kolikor je dokazni predlog substanciran. Prav tako je v postopku izdaje regulacijske začasne odredbe, kolikor obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe, in ko tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe predlaga enake dokaze kot v tožbi, potrebno dati tožencu možnost, da se izjavi o predlogu, še posebej kadar ne obstaja nevarnost, da bo toženec zaradi predloga za zavarovanje otežil izpolnitveno obveznost.
Tožnik je kot porok poplačal dolg tožene stranke in je upravičen ta znesek izterjati od kreditojemalca. Plačilo je notificiral kreditojemalcu (1031. člen OZ). Na dolžnost tožene stranke ne vplivajo trditve toženca o tem, da naj bi njegova hči, ki je bila v času kredita prokuristka tožene stranke, in je hkrati tudi partnerka zakonitega zastopnika družbe, prenesla blago iz tožene stranke na svoje podjetje.
začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - predhodni postopek zaradi insolventnosti - stranke predhodnega postopka - opravljanje procesnih dejanj - prijava udeležbe - vročitev sodnih pisanj - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - načelo koncentracije postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - več upnikov - uveljavljanje zahtevkov
Ker je pritožnik priglasil udeležbo v predhodnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje njegovo vlogo preizkusiti. Glede na to, da je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik P. d. o. o. - v stečaju, bi moralo, kot opozarja pritožnik, ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP odločiti tudi o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval verjetni obstoj svoje terjatve proti dolžniku ter njegovo insolventnost. Pritožnik (upnik) ni vložil zoper dolžnika posebnega predloga za začetek stečajnega postopka, saj je tak predlog že podal drug upnik, temveč svoj zahtevek in razloge za začetek stečajnega postopka pravilno uveljavljal v že uvedenem postopku.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3, 9/2, 9/3, 10, 11.
misija - vojak - dodatek za nevarne naloge - plačilo razlike
Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi dejanskih ugotovitev, da je na misiji opravljal tudi nevarnejše naloge, za katere Uredba določa dodatek v višjem znesku od izplačanega, utemeljeno prisodilo vtoževano razliko.
nadomestitev plačila globe - višina izrečene kazni - nedovoljen predlog - dejansko stanje prekrška
Ker so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da dejansko ni storil očitanega mu prekrška, ker pri vožnji z ničemer ni ogrožal peške, ki je prečkala cesto.
preklic odložitve - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška - krivda - vožnja pod vplivom alkohola
Storilčevo sklicevanje na zmotne informacije, da se po prespani noči alkohol izloči iz krvi in da oseba ni več pod vplivom alkohola ter da zato ni niti posumil, da bi lahko z vožnjo naslednji dan po prespani noči storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola, se nanašajo na vprašanje krivde za storjeni prekršek in bi lahko bile upoštevne zgolj v postopku o prekršku, v katerem je bilo odločeno o odgovornosti storilca za storjeni prekršek. Ker pa je odločitev o odgovornosti storilca za storjeni prekršek postala pravnomočna in so sodišča vezana na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč, sklicevanja na domnevno zmoto in vprašanje krivde v predmetnem postopku ne morejo privesti do drugačne odločitve.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek in je to ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za odločanje o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč za izrek posledice doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku.
Zaslišanje storilca pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvideno, kontradiktornost pa se zagotavlja v pritožbenem postopku.
ZPP člen 105b, 116, 116/1, 117, 117/2, 120, 120/1, 350, 350/2. ZD člen 163.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zapuščinski postopek - prepozno vložena pritožba - zavrženje pritožbe - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo roka - nedopustno ravnanje policistov - nezakonito pridržanje - brez svoje krivde - vložitev vloge v elektronski obliki - zavrženje vloge
Dedinja je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zapuščinskem postopku vložila prepozno. Že ob vložitvi pritožbe je vedela za zamudo pritožbenega roka in za razloge zanjo, zato je 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči že tedaj.
Bistveno je vprašanje, kdaj je dedinja izvedela za zamudo, ne pa vprašanje, ali so jo policisti upravičeno ustavili zaradi prometnega prekrška in jo zadrževali, ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047437
ZNPosr člen 2, 2/1-5, 5, 5/3, 13, 13/1. OZ člen 15, 22, 22/1, 24, 24/3, 58. ZPP člen 8.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - ponudba - katalogi in oglasi - sprejem ponudbe - dokazna ocena - dokazni standard prepričljivosti - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje
Objavljen oglas o prodaji nepremičnine ni predstavljal ponudbe za sklenitev pogodbe o posredovanju, temveč vabilo k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji, zato toženčevega odziva nanj ni mogoče šteti za sprejem ponudbe, oziroma za sklenitev pogodbe o nepremičninskem posredovanju.
Dokazna vrednost posameznega dokaza je odvisna tako od njegove notranje konsistentnosti kot tudi od njegove prepričljivosti v odnosu do ostalih dokazov.
Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da bi moralo biti toženčevemu pooblaščencu, ki je pravni strokovnjak, znano, da morajo kupci in prodajalci nepremičninskim agencijam za opravljeno delo plačati provizijo. Plačati jo morajo le v primeru sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami (tretji odstavek 5. člena ZNPosr).
Četudi v petem odstavku 202. e člena ZP-1 ne bi bilo predpisano, da je posledica doseženih 18 kazenskih točk po poteku preizkusne dobe in pred pravnomočnostjo sklepa o dokončni odločitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega, preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi bilo storilcu ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pri čemer pa ponovne odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na določbo četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 ne bi mogel doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045533
OZ člen 131, 280, 631. ZJN-3 člen 94, 94/2, 94/3, 94/6, 94/7.
avtentična razlaga - kršitev načela neposrednosti - narok za glavno obravnavo - prekluzija - podjemnikove obveznosti - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - povzročitev škode - splošna načela - podlage za odgovornost - izvedba javnega naročila - izvedba javnega naročila s podizvajalci - neposredna plačila podizvajalcem - neposredno plačilo podizvajalcu - zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - neposredna terjatev podizvajalca - komu se izpolnjuje - upravičenci - cesija terjatve - pogodba o odstopu terjatve - odškodninska odgovornost - odškodninski zahtevek - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Vrhovno sodišče je tudi po sprejemu avtentične razlage 631. člena OZ, na katero se opira tožeča stranka, še vedno na stališču, da koneksnost terjatev pomeni, da se terjatvi podizvajalca do glavnega izvajalca in glavnega izvajalca do naročnika nanašata na ista dela in ne zgolj na dela znotraj istega pogodbenega razmerja (v konkretnem primeru znotraj istega projekta, kot trdi tožeča stranka). Ker Vrhovno sodišče skrbi za enotnost sodne prakse in je svoje stališče v razmerju do avtentične razlage že zavzelo, po presoji višjega sodišča razlogov za odstop od tega stališča ni.
SPZ člen 8, 32, 33, 98, 99.. ZTLR člen 24, 25, 26.
spori zaradi motenja posesti - negatorna tožba - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, kdaj sta tožnik in druga toženka vlagala v sporno nepremičnino tako, da sta stanovanjsko hišo obnovila in dogradila prizidek. Torej, ali je bilo to v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), ko se je lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobilo tudi z vlaganji v tujo nepremičnino (kot gradnjo na tujem zemljišču (24. do 26. člen ZTLR), kar je originarni način pridobitve lastninske pravice), ali v času veljavnosti SPZ, ko je bilo kot temeljno načelo uveljavljeno načelo superficies solo cedit, torej povezanost zemljišča in objekta (primerjaj 8. člen SPZ), in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vlaganji v tujo nepremičnino sploh ni bila več mogoča.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 4, 5, 5/3, 5/4, 5/5, 5/6, 6, 7. ZFPPIPP člen 47, 355, 355/2, 355/2-7.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - nadomestilo upravitelja - omejitev višine nadomestila - povečanje nagrade - mednarodni element - namen osebnega stečaja - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - odmera nadomestila upravitelja - povečan obseg dela - objektivni pogoji - posebna ureditev - specifična ureditev - enakopravnost - dejanski dodatni stroški - dodatno delo
Nagrajevanje upravitelja oziroma priznanje povečanja vseh nadomestil, vključenih v nagrado za stečajni postopek nad banko, zavarovalnico ali v stečajnem postopku z mednarodnim elementom, je obravnavano ločeno in samostojno v 4. členu Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik); v nasprotju z izrecno omejitvijo dodatnih nadomestil za številčnost vrst in oblik premoženja ter za samostojno izvajanje računovodskih, administrativnih in drugih storitev v 5. členu Pravilnika, te omejitve v 4. členu Pravilnika ni.
Neutemeljeno je tudi zavzemanje zagovornice, da bi sodišče v skladu s 67. členom ZP-1 moralo ob smiselni uporabi določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o preklicu pogojne obsodbe izvesti postopek za preklic v okviru katerega bi moralo zaslišati obsojenca, opraviti potrebne poizvedbe ter ugotoviti dejstva in zbrati dokaze, ki so pomembni za odločitev.
vozniško dovoljenje kot listina - specialno znanje - izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - neodtujljiva pravica - vožnja motornega vozila
Z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izgubi upravičenje za udeležbo voznika z motornimi vozili v cestnem prometu in ne zgolj vozniško dovoljenje kot listina, s čemer pa se ne posega v pridobljeno znanje, ki je neodtujljiva človekova pravica.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za povrnitev zneska 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo na podlagi pravilne presoje, da je bila tožba z dne 27. 9. 2018 upoštevaje ugotovitev, da je tožeča stranka celotno škodo družbi E. d. o. o. povrnila 11. 4. 2017, vložena po poteku 6-mesečnega zastaralnega roka iz četrtega odstavka 147. člena OZ, ki se je iztekel 12. 10. 2017.