Pogodba o konzorciju v našem pravu ni zakonsko urejena (gre torej za inominatno pogodbo avtonomnega prava). Pravni redi pogodbo o konzorciju zato obravnavajo kot obliko družbene pogodbe, a to je le pravni okvir, ki ga je v vsakem konkretnem primeru treba napolniti s konkretno vsebino.
Ker družba ni pravna oseba in kot taka ne more imeti pravic in obveznosti, se označba "v imenu družbe" nanaša le na zunanji videz, pravno pa so učinki takega nastopanja enaki kot pri nastopanju v imenu družbenikov. Ker se navedeni odstavek izrecno sklicuje na določbe OZ o zastopanju nasploh, v poštev pridejo določbe 69. do 79. člena OZ. Izmed številnih vprašanj odnosov med člani konzorcija je torej ključno imenovanje vodilnega konsorta. Vloga in pooblastila vodilnega konsorta, kot to vsebinsko opredeljuje vsaka konkretna konzorcijska pogodba, namreč pojasnjujejo, v kakšnem razmerju so člani konzorcija do tretjih oseb. To razmerje je odvisno od konkretnega primera, v prvi vrsti pa od tega, ali vodilni konsort nastopa proti tretjim osebam v imenu in za račun drugih konsortov ali samo kot njihov komisionar (788. člen OZ).
Ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v danem roku obsojenec posebnega pogoja ni izpolnil, je na podlagi pooblastila iz 506. člena ZKP pričelo s postopkom preklica pogojne obsodbe. Gre za poseben postopek XXVIII. poglavja ZKP, v katerem se zgolj ugotavlja, ali je obsojenec naloženo mu obveznost izpolnil. V tem posebnem postopku pa obsojenec več ne more izpodbijati pravilnosti in zakonitosti pravnomočne sodbe, s katero mu je bil posebni pogoj naložen.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - cestni promet - pravica do udeležbe - vozniško dovoljenje kot listina - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - neodtujljiva pravica
Z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izgubi upravičenje za udeležbo voznika z motornimi vozili v cestnem prometu in ne zgolj vozniško dovoljenje kot listino, s čemer pa se ne posega v pridobljeno znanje, ki je neodtujljiva človekova pravica.
Sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek in je to ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00043424
SPZ člen 48, 92, 93. ZPP člen 154, 155, 165, 286, 286.b, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 151, 151/6.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - lastninska pravica - pričakovalna pravica - zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižno stanje - neplačilo kupnine - razveza pogodbe po samem zakonu - izpraznitev in izročitev nepremičnin - kršitev kontradiktornosti - postopek poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev pravdnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče druge stopnje kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje glede zavrnitve zahteve tožencev za prekinitev postopka zaradi začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave zoper drugo toženko (10. točka obrazložitve). Postopek poenostavljene prisilne poravnave namreč na predmetni pravdni postopek nima vpliva.
preklic odložitve - hujši prekršek - dejansko stanje prekrška - krivda - vožnja pod vplivom alkohola
Storilčevo sklicevanje na zmotne informacije, da se po prespani noči alkohol izloči iz krvi in da oseba ni več pod vplivom alkohola ter da zato ni niti posumil, da bi lahko z vožnjo naslednji dan po prespani noči storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola, se nanašajo na vprašanje krivde za storjeni prekršek in bi lahko bile upoštevne zgolj v postopku o prekršku, v katerem je bilo odločeno o odgovornosti storilca za storjeni prekršek. Ker pa je odločitev o odgovornosti storilca za storjeni prekršek postala pravnomočna in so sodišča vezana na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč, sklicevanja na domnevno zmoto in vprašanje krivde v predmetnem postopku ne morejo privesti do drugačne odločitve.
Neutemeljeno je tudi zavzemanje zagovornice, da bi sodišče v skladu s 67. členom ZP-1 moralo ob smiselni uporabi določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o preklicu pogojne obsodbe izvesti postopek za preklic v okviru katerega bi moralo zaslišati obsojenca, opraviti potrebne poizvedbe ter ugotoviti dejstva in zbrati dokaze, ki so pomembni za odločitev.
ZPP člen 157, 158, 458, 458/1. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
izterjava denarne obveznosti - upravnik - spor majhne vrednosti - dejansko stanje - zamuda dolžnika - pravdni stroški po umiku tožbe - povrnitev stroškov pri pripoznavi tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni izkazala, da bi toženko pred vložitvijo predloga za izvršbo terjala za plačilo njenega dolga. To je dejanska ugotovitev, ki v sporu majhne vrednosti torej pritožbeno ni več izpodbojna. Na čem temelji toženkina obveznost plačila (glavnice), sploh ni relevantno, saj je svoj glavni dolg pripoznala.
Po določbi 406. člena ZKP se sme obnoviti kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo. To izredno pravno sredstvo se sme vložiti šele po tem, ko je sodba kot celota pravnomočna ter zajema odločitev o celotnem tožilčevem kazenskem zahtevku; zoper del sodbe ni mogoče vložiti zahteve za obnovo postopka (pravno mnenje, občna seja VSS 24.6.1991). V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na sostorilce, mora sodišče o zahtevi za obnovo postopka odločati šele tedaj, ko postane pravnomočna kot celota. Razlog za takšno ureditev je med drugim tudi obstoj privilegija pridruženja (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 356/2002 z dne 27. 5. 2004 v zvezi z izrednim pravnim sredstvom zahteva za varstvo zakonitosti). Klavzula o pravnomočnosti oziroma pravnomočnost, ki je ugotovljena v končnih odredbah (potrdilo o pravnomočnosti), nima učinka na nastop pravnomočnosti, pač pa pravnomočnost le potrjuje. Klavzula o pravnomočnosti tako tudi ne more vzpostaviti pravnomočnosti, če za njen nastop niso izpolnjeni pogoji (sklep I Ips 46408/2020-157 z dne 26. 11. 2015).
ZPP člen 105b, 116, 116/1, 117, 117/2, 120, 120/1, 350, 350/2. ZD člen 163.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zapuščinski postopek - prepozno vložena pritožba - zavrženje pritožbe - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo roka - nedopustno ravnanje policistov - nezakonito pridržanje - brez svoje krivde - vložitev vloge v elektronski obliki - zavrženje vloge
Dedinja je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zapuščinskem postopku vložila prepozno. Že ob vložitvi pritožbe je vedela za zamudo pritožbenega roka in za razloge zanjo, zato je 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči že tedaj.
Bistveno je vprašanje, kdaj je dedinja izvedela za zamudo, ne pa vprašanje, ali so jo policisti upravičeno ustavili zaradi prometnega prekrška in jo zadrževali, ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00047437
ZNPosr člen 2, 2/1-5, 5, 5/3, 13, 13/1. OZ člen 15, 22, 22/1, 24, 24/3, 58. ZPP člen 8.
pogodba o nepremičninskem posredovanju - provizija za nepremičninsko posredovanje - posredniška provizija - ponudba - katalogi in oglasi - sprejem ponudbe - dokazna ocena - dokazni standard prepričljivosti - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje
Objavljen oglas o prodaji nepremičnine ni predstavljal ponudbe za sklenitev pogodbe o posredovanju, temveč vabilo k dajanju ponudb pod objavljenimi pogoji, zato toženčevega odziva nanj ni mogoče šteti za sprejem ponudbe, oziroma za sklenitev pogodbe o nepremičninskem posredovanju.
Dokazna vrednost posameznega dokaza je odvisna tako od njegove notranje konsistentnosti kot tudi od njegove prepričljivosti v odnosu do ostalih dokazov.
Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da bi moralo biti toženčevemu pooblaščencu, ki je pravni strokovnjak, znano, da morajo kupci in prodajalci nepremičninskim agencijam za opravljeno delo plačati provizijo. Plačati jo morajo le v primeru sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami (tretji odstavek 5. člena ZNPosr).
Tožnik je kot porok poplačal dolg tožene stranke in je upravičen ta znesek izterjati od kreditojemalca. Plačilo je notificiral kreditojemalcu (1031. člen OZ). Na dolžnost tožene stranke ne vplivajo trditve toženca o tem, da naj bi njegova hči, ki je bila v času kredita prokuristka tožene stranke, in je hkrati tudi partnerka zakonitega zastopnika družbe, prenesla blago iz tožene stranke na svoje podjetje.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3, 9/2, 9/3, 10, 11.
misija - vojak - dodatek za nevarne naloge - plačilo razlike
Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi dejanskih ugotovitev, da je na misiji opravljal tudi nevarnejše naloge, za katere Uredba določa dodatek v višjem znesku od izplačanega, utemeljeno prisodilo vtoževano razliko.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja
V skladu z določbo 239. člena ZIZ, na podlagi katerega se tudi v postopku zavarovanja terjatve uporabljajo ostale določbe ZIZ, v kolikor v tretjem delu ZIZ ni drugače določeno (tretji del ZIZ ne izključuje uporabo določbe 31. člena ZIZ, ki ureja institut predložitve seznama dolžnikovega premoženja) ter določbe 268. člena ZIZ, na podlagi katerega ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi, ni zadržka, da se tudi v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo, uporabi določba 31. člena ZIZ, ki ureja predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja po sodišču in predložitev seznama o stanju vsega dolžnikovega premoženja z dokazili o lastninskih in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Tožniku, ki mu ni znano stanje toženčevega premoženja, bo namreč le s predložitvijo navedenih seznamov omogočeno nadaljnje zavarovanje po temelju že pravnomočne denarne terjatve.
Poleg tega, da je definicija hujšega prekrška povsem jasna in nedvoumna, je potrebno poudariti, da pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe ne gre zgolj za stopnjo konkretnega ogrožanja varnosti cestnega prometa v danih okoliščinah, temveč tudi za dolžnost storilca do spoštovanja cestno prometnih predpisov.
vozniško dovoljenje kot listina - specialno znanje - izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - neodtujljiva pravica - vožnja motornega vozila
Z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izgubi upravičenje za udeležbo voznika z motornimi vozili v cestnem prometu in ne zgolj vozniško dovoljenje kot listina, s čemer pa se ne posega v pridobljeno znanje, ki je neodtujljiva človekova pravica.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - tožba zoper državo - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - zavrženje tožbe kot nepopolne - prava neuka stranka - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - mediacijski postopek - poseg v pravico do sodnega varstva - test sorazmernosti
Res je tožnik laična, prava neuka stranka, vendar ga kljub temu obvezuje splošno veljavno pravno pravilo, da nepoznavanje prava škoduje.
Drži, da iz prvih treh strani laično napisane tožbe izhaja, da je tožnik državi predlagal, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, a mediacijski postopek znotraj pravdnega postopka nima nobene povezave z obstojem procesne predpostavke predhodnega postopka po ZDOdv.
ZDR-1 člen 36, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118.. URS člen 22.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh s strani tožene stranke postavljenih trditev in sicer, da bi tožnik delo po pogodbi o zaposlitvi lahko opravljal doma, da se prepoved približevanja nanaša le na prepoved približevanja direktorici tožene stranke kot žrtvi nasilja in ne toženi stranki kot delodajalcu. Sodišče prve stopnje s tem v zvezi ni izvajalo dokazov, oziroma o že izvedenih dokazih ni opravilo celovite dokazne ocene, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in odločitev preuranjena.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za odločanje o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč za izrek posledice doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku.
Zaslišanje storilca pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvideno, kontradiktornost pa se zagotavlja v pritožbenem postopku.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 4, 5, 5/3, 5/4, 5/5, 5/6, 6, 7. ZFPPIPP člen 47, 355, 355/2, 355/2-7.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - nadomestilo upravitelja - omejitev višine nadomestila - povečanje nagrade - mednarodni element - namen osebnega stečaja - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - odmera nadomestila upravitelja - povečan obseg dela - objektivni pogoji - posebna ureditev - specifična ureditev - enakopravnost - dejanski dodatni stroški - dodatno delo
Nagrajevanje upravitelja oziroma priznanje povečanja vseh nadomestil, vključenih v nagrado za stečajni postopek nad banko, zavarovalnico ali v stečajnem postopku z mednarodnim elementom, je obravnavano ločeno in samostojno v 4. členu Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik); v nasprotju z izrecno omejitvijo dodatnih nadomestil za številčnost vrst in oblik premoženja ter za samostojno izvajanje računovodskih, administrativnih in drugih storitev v 5. členu Pravilnika, te omejitve v 4. členu Pravilnika ni.