PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00046023
ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13. ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - starostni pogoj - prva pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz priloženih fotokopij storilčevega poskusnega vozniškega dovoljenja in kasneje izdanega vozniškega dovoljenja v Republiki Srbiji sicer res izhaja, da je bilo storilcu poskusno vozniško dovoljenje izdano že 31. 8. 2018, vendar to na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je storilec v času storitve prekrškov imel status voznika začetnika, ne vpliva. Storilec namreč še vedno ni dopolnil starosti 21 let.
začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - predhodni postopek zaradi insolventnosti - stranke predhodnega postopka - opravljanje procesnih dejanj - prijava udeležbe - vročitev sodnih pisanj - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - načelo koncentracije postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - več upnikov - uveljavljanje zahtevkov
Ker je pritožnik priglasil udeležbo v predhodnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje njegovo vlogo preizkusiti. Glede na to, da je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik P. d. o. o. - v stečaju, bi moralo, kot opozarja pritožnik, ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP odločiti tudi o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval verjetni obstoj svoje terjatve proti dolžniku ter njegovo insolventnost. Pritožnik (upnik) ni vložil zoper dolžnika posebnega predloga za začetek stečajnega postopka, saj je tak predlog že podal drug upnik, temveč svoj zahtevek in razloge za začetek stečajnega postopka pravilno uveljavljal v že uvedenem postopku.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00043803
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 102. ZDavP-2 člen 160, 160/1. ZST-1 člen 11, 11/5, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2, 14.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - težko socialno stanje - invalid - invalidska pokojnina - izvršba na pokojnino - dohodkovni cenzus - sodna praksa - prisilna izvršba - odtegljaj na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - omejitev izvršbe - eksistenčni minimum - neopredelitev do odločilnih dejstev - kršitev pravice do izjave - prisilna izterjava davčnih obveznosti
Tožnik je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse zatrjeval, da se mu pokojnina izplačuje zgolj v višini 76% minimalne plače oziroma v znesku 714,84 EUR zaradi omejitve izvršbe na denarna sredstva po 102. členu ZIZ. Če te navedbe držijo, bi bil z odločbo o naložitvi obročnega plačila sodne takse presežen mejni eksistenčni prag sredstev za tožnikovo preživljanje. S takšno odločitvijo bi se ga sililo, da plača takso iz sredstev, ki so v ZIZ opredeljena kot minimalni vir za preživljanje. Teh dejanskih trditev prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo in presojalo, zato drži tožnikov pritožbeni očitek o kršitvi njegove pravice do izjave.
SPZ člen 8, 32, 33, 98, 99.. ZTLR člen 24, 25, 26.
spori zaradi motenja posesti - negatorna tožba - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, kdaj sta tožnik in druga toženka vlagala v sporno nepremičnino tako, da sta stanovanjsko hišo obnovila in dogradila prizidek. Torej, ali je bilo to v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), ko se je lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobilo tudi z vlaganji v tujo nepremičnino (kot gradnjo na tujem zemljišču (24. do 26. člen ZTLR), kar je originarni način pridobitve lastninske pravice), ali v času veljavnosti SPZ, ko je bilo kot temeljno načelo uveljavljeno načelo superficies solo cedit, torej povezanost zemljišča in objekta (primerjaj 8. člen SPZ), in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vlaganji v tujo nepremičnino sploh ni bila več mogoča.
nadomestitev plačila globe - višina izrečene kazni - nedovoljen predlog - dejansko stanje prekrška
Ker so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne zgolj ugotovitve o dovoljenosti storilčevega predloga glede na višino izrečene globe, so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da dejansko ni storil očitanega mu prekrška, ker pri vožnji z ničemer ni ogrožal peške, ki je prečkala cesto.
ZPP člen 7, 8, 154, 163, 339, 339/1, 347, 347/5, 355, 358, 358/6. ZDR-1 člen 35, 45, 45/1, 179, 179/1.
poškodba - zdrs na ledeni ploskvi - vzrok padca in zdrsa - kršitev pogodbene obveznosti - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - odločilna dejstva - razpravno načelo - napačna dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev tožbenega zahtevka
Ne glede na izbiro pravne podlage odškodninske obveznosti (ali gre za pogodbeno ali nepogodbeno (deliktno)) je trditveno in dokazno breme glede kršitve pogodbene obveznosti ali protipravnega ravnanja na oškodovancu. Vendar za odločanje sodišča praviloma ni bistveno, katera izmed strank je bila tista, ki je oblikovala konkreten dejanski stan (pravočasno postavila trditev o dejstvu in predlagala dokaz zanj), temveč zgolj to, da gre za procesno aktivnost strank (razpravno načelo) in ne sodišča. Zato so pravila o porazdeljevanju dokaznega bremena med strankami, v tem smislu, relativna.
Pravilna uporaba metodičnih napotkov za dokazno oceno (vestna in skrbna presoja posamičnih in vseh dokazov skupaj) in njen vsebinski aspekt, ki ga tvorijo zahteva po za povprečnega človeka racionalni (razumni) argumentaciji, ne potrjuje teze tožnice, da je bila klančina (podest) na katerem je kritičnega dne padla, poledenela. Zavarovanec toženke zato ni kršil pogodbene obveznosti (ali ravnal protipravno)zagotovitve varne uporabe pohodne površine - klančine, preko katere se dostopa v zgradbo.
vozniško dovoljenje kot listina - specialno znanje - izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - neodtujljiva pravica - vožnja motornega vozila
Z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izgubi upravičenje za udeležbo voznika z motornimi vozili v cestnem prometu in ne zgolj vozniško dovoljenje kot listina, s čemer pa se ne posega v pridobljeno znanje, ki je neodtujljiva človekova pravica.
Poleg tega, da je definicija hujšega prekrška povsem jasna in nedvoumna, je potrebno poudariti, da pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe ne gre zgolj za stopnjo konkretnega ogrožanja varnosti cestnega prometa v danih okoliščinah, temveč tudi za dolžnost storilca do spoštovanja cestno prometnih predpisov.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - motenje posesti - regulacijska začasna odredba - hitrost postopka zavarovanja - dokazovanje z listinami in zaslišanjem
Postopek, v katerem se odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, mora biti hiter. Zato sodišče v takšnem postopku praviloma odloča na podlagi vlog in drugih pisanj, narok pa bo opravilo le, če zakon to posebej določa, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno. Sodišče tako ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč mora ob upoštevanju hitrosti postopka zaradi zavarovanja terjatve izvesti tiste najpomembnejše oziroma ključne dokaze, ki naj bi potrjevali oziroma ovrgli zgolj verjetnost izkaza terjatve. Dokazovanje z zaslišanjem tako načeloma ni pravilo. Vendar pa v kolikor fotografije oziroma listinski dokazi ne izkazujejo verjetnosti terjatve, mora sodišče omogočiti tudi izpoved predlaganih prič v kolikor je dokazni predlog substanciran. Prav tako je v postopku izdaje regulacijske začasne odredbe, kolikor obstaja identiteta med tožbenim zahtevkom in predlogom za izdajo začasne odredbe, in ko tožnik v predlogu za izdajo začasne odredbe predlaga enake dokaze kot v tožbi, potrebno dati tožencu možnost, da se izjavi o predlogu, še posebej kadar ne obstaja nevarnost, da bo toženec zaradi predloga za zavarovanje otežil izpolnitveno obveznost.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 4, 5, 5/3, 5/4, 5/5, 5/6, 6, 7. ZFPPIPP člen 47, 355, 355/2, 355/2-7.
stečajni postopek - nagrada upravitelja - nadomestilo upravitelja - omejitev višine nadomestila - povečanje nagrade - mednarodni element - namen osebnega stečaja - najboljši pogoji za poplačilo upnikov - odmera nadomestila upravitelja - povečan obseg dela - objektivni pogoji - posebna ureditev - specifična ureditev - enakopravnost - dejanski dodatni stroški - dodatno delo
Nagrajevanje upravitelja oziroma priznanje povečanja vseh nadomestil, vključenih v nagrado za stečajni postopek nad banko, zavarovalnico ali v stečajnem postopku z mednarodnim elementom, je obravnavano ločeno in samostojno v 4. členu Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (v nadaljevanju: Pravilnik); v nasprotju z izrecno omejitvijo dodatnih nadomestil za številčnost vrst in oblik premoženja ter za samostojno izvajanje računovodskih, administrativnih in drugih storitev v 5. členu Pravilnika, te omejitve v 4. členu Pravilnika ni.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 8, 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3, 9/2, 9/3, 10, 11.
misija - vojak - dodatek za nevarne naloge - plačilo razlike
Sodišče prve stopnje je tožniku na podlagi dejanskih ugotovitev, da je na misiji opravljal tudi nevarnejše naloge, za katere Uredba določa dodatek v višjem znesku od izplačanega, utemeljeno prisodilo vtoževano razliko.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - pravnomočnost vloge - vsebinska obravnava vloge - prejemnik denarne socialne pomoči
Storilčevega predloga za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ni mogoče vsebinsko obravnavati ne glede na zatrjevanja, da kot prejemnik denarne socialne pomoči ne zmore plačati izrečene globe in da bi s prisilno izterjavo bilo njegovo preživljanje močno ogroženo, saj je prepozen.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - tožba zoper državo - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - zavrženje tožbe kot nepopolne - prava neuka stranka - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - mediacijski postopek - poseg v pravico do sodnega varstva - test sorazmernosti
Res je tožnik laična, prava neuka stranka, vendar ga kljub temu obvezuje splošno veljavno pravno pravilo, da nepoznavanje prava škoduje.
Drži, da iz prvih treh strani laično napisane tožbe izhaja, da je tožnik državi predlagal, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, a mediacijski postopek znotraj pravdnega postopka nima nobene povezave z obstojem procesne predpostavke predhodnega postopka po ZDOdv.
ZPP člen 157, 158, 458, 458/1. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
izterjava denarne obveznosti - upravnik - spor majhne vrednosti - dejansko stanje - zamuda dolžnika - pravdni stroški po umiku tožbe - povrnitev stroškov pri pripoznavi tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni izkazala, da bi toženko pred vložitvijo predloga za izvršbo terjala za plačilo njenega dolga. To je dejanska ugotovitev, ki v sporu majhne vrednosti torej pritožbeno ni več izpodbojna. Na čem temelji toženkina obveznost plačila (glavnice), sploh ni relevantno, saj je svoj glavni dolg pripoznala.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja
V skladu z določbo 239. člena ZIZ, na podlagi katerega se tudi v postopku zavarovanja terjatve uporabljajo ostale določbe ZIZ, v kolikor v tretjem delu ZIZ ni drugače določeno (tretji del ZIZ ne izključuje uporabo določbe 31. člena ZIZ, ki ureja institut predložitve seznama dolžnikovega premoženja) ter določbe 268. člena ZIZ, na podlagi katerega ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi, ni zadržka, da se tudi v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo, uporabi določba 31. člena ZIZ, ki ureja predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja po sodišču in predložitev seznama o stanju vsega dolžnikovega premoženja z dokazili o lastninskih in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Tožniku, ki mu ni znano stanje toženčevega premoženja, bo namreč le s predložitvijo navedenih seznamov omogočeno nadaljnje zavarovanje po temelju že pravnomočne denarne terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00045533
OZ člen 131, 280, 631. ZJN-3 člen 94, 94/2, 94/3, 94/6, 94/7.
avtentična razlaga - kršitev načela neposrednosti - narok za glavno obravnavo - prekluzija - podjemnikove obveznosti - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - povzročitev škode - splošna načela - podlage za odgovornost - izvedba javnega naročila - izvedba javnega naročila s podizvajalci - neposredna plačila podizvajalcem - neposredno plačilo podizvajalcu - zahtevek podizvajalca do naročnika - koneksnost terjatev - neposredna terjatev podizvajalca - komu se izpolnjuje - upravičenci - cesija terjatve - pogodba o odstopu terjatve - odškodninska odgovornost - odškodninski zahtevek - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Vrhovno sodišče je tudi po sprejemu avtentične razlage 631. člena OZ, na katero se opira tožeča stranka, še vedno na stališču, da koneksnost terjatev pomeni, da se terjatvi podizvajalca do glavnega izvajalca in glavnega izvajalca do naročnika nanašata na ista dela in ne zgolj na dela znotraj istega pogodbenega razmerja (v konkretnem primeru znotraj istega projekta, kot trdi tožeča stranka). Ker Vrhovno sodišče skrbi za enotnost sodne prakse in je svoje stališče v razmerju do avtentične razlage že zavzelo, po presoji višjega sodišča razlogov za odstop od tega stališča ni.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00045809
ZPrCP člen 106, 106/3. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8.
prometna nesreča - kolesar - udeleženec cestnega prometa - odreditev strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih substanc
Poleg samega nasprotja v razlogih navedenih v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, je zaključek, da iz spisa ne izhaja, da predhodnega postopka ali preizkusa ni bilo mogoče opraviti iz kakega drugega razloga, v nasprotju z ugotovitvijo v 1. točki obrazložitve, kjer je navedeno, da je v prometni nesreči bil storilec lahko telesno poškodovan in preizkusa alkoholiziranosti ni mogel opraviti, zaradi česar mu je bil odrejen strokovni pregled z odvzemom krvi in urina.
predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - upravičeni predlagatelj - zavrženje predloga - pravni naslov - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - odločba o priglasitvi del - enostaven objekt - povezanost zemljišča in objekta - družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - zemljišče v družbeni lastnini - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice
Odločba o dovolitvi priglašenih del ne predstavlja pravnega naslov v smislu drugega odstavka 19. člena ZVEtL-1, saj se z njo ne vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na stavbi (ali posameznem delu stavbe). Predmet omenjene odločbe ni bilo odločanje o (lastninski) pravici, ampak je šlo za presojo skladnosti v odločbi priglašenih del s prostorskimi izvedbenimi akti.
ZST-1 člen 10, 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - obstoj premoženja - trditveno in dokazno breme - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - transakcijski račun - postopek poenostavljene prisilne poravnave - nedovoljene pritožbene novote
Postopek poenostavljene prisilne poravnave je sicer postopek zaradi insolventnosti, vendar dejstvo insolventnosti tožene stranke še ne daje podlage za njeno oprostitev plačila sodnih taks, sicer bi bila ta okoliščina predvidena v 10. členu ZST-1 kot z zakonom določena taksna oprostitev.
ZDen člen 74, 88. ZOdvT člen 8, 8/1. ZTLR člen 29.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek - obseg zapuščine - vrnitev nacionaliziranega premoženja - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - pravica graditi - dobroverna posest - družbeno premoženje - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - soglasje za vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - zastopanje več strank
Res je, da se od lastnika nepremičnine, ki mu je znano neskladje med zemljiškoknjižnim stanjem in dejanskim stanjem, pričakuje skrbnost, da prepreči priposestvovanje. Vendar v obravnavanem primeru to ni relevantno, ker je bilo sporno premoženje do vrnitve lastninske pravice D. D. v denacionalizacijskem postopku družbeno premoženje, na katerem priposestvovanje sploh ni mogoče.
Krivice, ki so se zgodile z nacionalizacijo, so se popravljale z denacionalizacijo. Krivica je z nacionalizacijo storjena denacionalizacijskemu upravičencu.
F. F. je v tem postopku stranko zastopala kot stečajna upraviteljica in ne kot odvetnica, zato ji odvetniški stroški ne gredo.