Poleg tega, da je definicija hujšega prekrška povsem jasna in nedvoumna, je potrebno poudariti, da pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe ne gre zgolj za stopnjo konkretnega ogrožanja varnosti cestnega prometa v danih okoliščinah, temveč tudi za dolžnost storilca do spoštovanja cestno prometnih predpisov.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja
V skladu z določbo 239. člena ZIZ, na podlagi katerega se tudi v postopku zavarovanja terjatve uporabljajo ostale določbe ZIZ, v kolikor v tretjem delu ZIZ ni drugače določeno (tretji del ZIZ ne izključuje uporabo določbe 31. člena ZIZ, ki ureja institut predložitve seznama dolžnikovega premoženja) ter določbe 268. člena ZIZ, na podlagi katerega ima sklep o začasni odredbi učinek sklepa o izvršbi, ni zadržka, da se tudi v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo, uporabi določba 31. člena ZIZ, ki ureja predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja po sodišču in predložitev seznama o stanju vsega dolžnikovega premoženja z dokazili o lastninskih in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju (prvi odstavek 31. člena ZIZ). Tožniku, ki mu ni znano stanje toženčevega premoženja, bo namreč le s predložitvijo navedenih seznamov omogočeno nadaljnje zavarovanje po temelju že pravnomočne denarne terjatve.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00046023
ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13. ZP-1 člen 22, 22/3, 22/8.
prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - starostni pogoj - prva pridobitev vozniškega dovoljenja
Iz priloženih fotokopij storilčevega poskusnega vozniškega dovoljenja in kasneje izdanega vozniškega dovoljenja v Republiki Srbiji sicer res izhaja, da je bilo storilcu poskusno vozniško dovoljenje izdano že 31. 8. 2018, vendar to na pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da je storilec v času storitve prekrškov imel status voznika začetnika, ne vpliva. Storilec namreč še vedno ni dopolnil starosti 21 let.
ZDR-1 člen 36, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118.. URS člen 22.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh s strani tožene stranke postavljenih trditev in sicer, da bi tožnik delo po pogodbi o zaposlitvi lahko opravljal doma, da se prepoved približevanja nanaša le na prepoved približevanja direktorici tožene stranke kot žrtvi nasilja in ne toženi stranki kot delodajalcu. Sodišče prve stopnje s tem v zvezi ni izvajalo dokazov, oziroma o že izvedenih dokazih ni opravilo celovite dokazne ocene, zato je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in odločitev preuranjena.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - cestni promet - pravica do udeležbe - vozniško dovoljenje kot listina - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - neodtujljiva pravica
Z izrekom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izgubi upravičenje za udeležbo voznika z motornimi vozili v cestnem prometu in ne zgolj vozniško dovoljenje kot listino, s čemer pa se ne posega v pridobljeno znanje, ki je neodtujljiva človekova pravica.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00046065
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - objektivne okoliščine
Storilec je tako šele k pritožbi priložil potrdilo o prijavi na rehabilitacijski program, iz katerega izhaja, da se je v program prijavil šele 4. 12. 2020, pri čemer pa niti v pritožbi ne zatrjuje objektivnih okoliščin, ki bi mu preprečevale pravočasno prijavo oziroma predložitev dokazila o prijavi v rehabilitacijski program.
SPZ člen 8, 32, 33, 98, 99.. ZTLR člen 24, 25, 26.
spori zaradi motenja posesti - negatorna tožba - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, kdaj sta tožnik in druga toženka vlagala v sporno nepremičnino tako, da sta stanovanjsko hišo obnovila in dogradila prizidek. Torej, ali je bilo to v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninskih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), ko se je lastninsko pravico na nepremičnini lahko pridobilo tudi z vlaganji v tujo nepremičnino (kot gradnjo na tujem zemljišču (24. do 26. člen ZTLR), kar je originarni način pridobitve lastninske pravice), ali v času veljavnosti SPZ, ko je bilo kot temeljno načelo uveljavljeno načelo superficies solo cedit, torej povezanost zemljišča in objekta (primerjaj 8. člen SPZ), in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vlaganji v tujo nepremičnino sploh ni bila več mogoča.
nadomestitev globe z delom v splošno korist - pravnomočnost vloge - vsebinska obravnava vloge - prejemnik denarne socialne pomoči
Storilčevega predloga za nadomestitev plačila globe z nalogami v splošno korist ni mogoče vsebinsko obravnavati ne glede na zatrjevanja, da kot prejemnik denarne socialne pomoči ne zmore plačati izrečene globe in da bi s prisilno izterjavo bilo njegovo preživljanje močno ogroženo, saj je prepozen.
Po določbi 406. člena ZKP se sme obnoviti kazenski postopek, ki je končan s pravnomočno sodbo. To izredno pravno sredstvo se sme vložiti šele po tem, ko je sodba kot celota pravnomočna ter zajema odločitev o celotnem tožilčevem kazenskem zahtevku; zoper del sodbe ni mogoče vložiti zahteve za obnovo postopka (pravno mnenje, občna seja VSS 24.6.1991). V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na sostorilce, mora sodišče o zahtevi za obnovo postopka odločati šele tedaj, ko postane pravnomočna kot celota. Razlog za takšno ureditev je med drugim tudi obstoj privilegija pridruženja (sodba Vrhovnega sodišča I Ips 356/2002 z dne 27. 5. 2004 v zvezi z izrednim pravnim sredstvom zahteva za varstvo zakonitosti). Klavzula o pravnomočnosti oziroma pravnomočnost, ki je ugotovljena v končnih odredbah (potrdilo o pravnomočnosti), nima učinka na nastop pravnomočnosti, pač pa pravnomočnost le potrjuje. Klavzula o pravnomočnosti tako tudi ne more vzpostaviti pravnomočnosti, če za njen nastop niso izpolnjeni pogoji (sklep I Ips 46408/2020-157 z dne 26. 11. 2015).
začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - predhodni postopek zaradi insolventnosti - stranke predhodnega postopka - opravljanje procesnih dejanj - prijava udeležbe - vročitev sodnih pisanj - vročanje pisanj upravitelju v sodnih in drugih postopkih - načelo koncentracije postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - verjetnost obstoja terjatve - več upnikov - uveljavljanje zahtevkov
Ker je pritožnik priglasil udeležbo v predhodnem postopku, bi moralo sodišče prve stopnje njegovo vlogo preizkusiti. Glede na to, da je zavrnilo predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga je vložil upnik P. d. o. o. - v stečaju, bi moralo, kot opozarja pritožnik, ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP odločiti tudi o njegovem predlogu za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval verjetni obstoj svoje terjatve proti dolžniku ter njegovo insolventnost. Pritožnik (upnik) ni vložil zoper dolžnika posebnega predloga za začetek stečajnega postopka, saj je tak predlog že podal drug upnik, temveč svoj zahtevek in razloge za začetek stečajnega postopka pravilno uveljavljal v že uvedenem postopku.
odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - tožba zoper državo - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - zavrženje tožbe kot nepopolne - prava neuka stranka - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - mediacijski postopek - poseg v pravico do sodnega varstva - test sorazmernosti
Res je tožnik laična, prava neuka stranka, vendar ga kljub temu obvezuje splošno veljavno pravno pravilo, da nepoznavanje prava škoduje.
Drži, da iz prvih treh strani laično napisane tožbe izhaja, da je tožnik državi predlagal, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, a mediacijski postopek znotraj pravdnega postopka nima nobene povezave z obstojem procesne predpostavke predhodnega postopka po ZDOdv.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za odločanje o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč za izrek posledice doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku.
Zaslišanje storilca pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvideno, kontradiktornost pa se zagotavlja v pritožbenem postopku.
OZ člen 18, 18/1, 280, 280/1, 336, 336/1, 569, 574, 574/2.
ustna posojilna pogodba - vračilo posojila - pasivna legitimacija - izjava volje - soglasje volj - komu se izpolnjuje - upravičenec do izpolnitve pogodbene obveznosti - kdaj začne zastaranje teči - dospelost terjatve - rok za vrnitev posojila - zahteva za vračilo - dokazna ocena
Posojilna pogodba je konsenzualna pogodba: lahko je sklenjena (le) ustno. Nastane s soglasjem volj pogodbenih strank in ne šele z izročitvijo stvari oziroma z izročitvijo denarja. Stranke pa voljo lahko izrazijo z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, s katerim se da zanesljivo sklepati, da obstoji.
Pogodbena obveznost mora biti izpolnjena upniku, lahko pa tudi tretji osebi, če tako določa pogodba med upnikom in dolžnikom, ali če je to določil sam upnik, kar je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče (sporazum med pogodbenikoma, da se posojeni znesek nakaže neposredno na račun banke). Narave toženčeve obveznosti (vračila posojila tožniku) navedeni dogovor pogodbenikov o načinu izpolnitve tožnikove pogodbene obveznosti ne spreminja.
Posojilo je zapadlo v plačilo šele po tožnikovem opominu oziroma zahtevi, naj mu toženec posojilo vrne.
ZPP člen 157, 158, 458, 458/1. OZ člen 299, 299/2, 378, 378/1.
izterjava denarne obveznosti - upravnik - spor majhne vrednosti - dejansko stanje - zamuda dolžnika - pravdni stroški po umiku tožbe - povrnitev stroškov pri pripoznavi tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni izkazala, da bi toženko pred vložitvijo predloga za izvršbo terjala za plačilo njenega dolga. To je dejanska ugotovitev, ki v sporu majhne vrednosti torej pritožbeno ni več izpodbojna. Na čem temelji toženkina obveznost plačila (glavnice), sploh ni relevantno, saj je svoj glavni dolg pripoznala.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za povrnitev zneska 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo na podlagi pravilne presoje, da je bila tožba z dne 27. 9. 2018 upoštevaje ugotovitev, da je tožeča stranka celotno škodo družbi E. d. o. o. povrnila 11. 4. 2017, vložena po poteku 6-mesečnega zastaralnega roka iz četrtega odstavka 147. člena OZ, ki se je iztekel 12. 10. 2017.
Čeprav je pohvalno, da je storilec v času preizkusne dobe že obiskoval psihofizične delavnice, nehal uživati alkohol, si našel zaposlitev in uredil življenje, tudi te okoliščine oziroma dejstva ne spremenijo ugotovitve, da je v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, zaradi česar je sodišče dolžno preklicati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Tožnik je kot porok poplačal dolg tožene stranke in je upravičen ta znesek izterjati od kreditojemalca. Plačilo je notificiral kreditojemalcu (1031. člen OZ). Na dolžnost tožene stranke ne vplivajo trditve toženca o tem, da naj bi njegova hči, ki je bila v času kredita prokuristka tožene stranke, in je hkrati tudi partnerka zakonitega zastopnika družbe, prenesla blago iz tožene stranke na svoje podjetje.
Tožena stranka je bila tako o tem, da ji je bil poziv na odgovor na pritožbo poslan pomotoma obveščena še isti dan, ko je bil poziv poslan. Tožena stranka je bila tako takoj še isti dan obveščena, da je bil poziv poslan preuranjeno, zato vložitev odgovora na pritožbo, ki to pravzaprav ni, ker se ukvarja le z vprašanjem pravočasnosti plačila sodne takse in priglasitev stroškov naslednji dan meji na zlorabo procesnih pravic, vsekakor pa do povrnitve priglašenih stroškov tožena stranka nima pravice.
ZDen člen 74, 88. ZOdvT člen 8, 8/1. ZTLR člen 29.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek - obseg zapuščine - vrnitev nacionaliziranega premoženja - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - pravica graditi - dobroverna posest - družbeno premoženje - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - soglasje za vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - zastopanje več strank
Res je, da se od lastnika nepremičnine, ki mu je znano neskladje med zemljiškoknjižnim stanjem in dejanskim stanjem, pričakuje skrbnost, da prepreči priposestvovanje. Vendar v obravnavanem primeru to ni relevantno, ker je bilo sporno premoženje do vrnitve lastninske pravice D. D. v denacionalizacijskem postopku družbeno premoženje, na katerem priposestvovanje sploh ni mogoče.
Krivice, ki so se zgodile z nacionalizacijo, so se popravljale z denacionalizacijo. Krivica je z nacionalizacijo storjena denacionalizacijskemu upravičencu.
F. F. je v tem postopku stranko zastopala kot stečajna upraviteljica in ne kot odvetnica, zato ji odvetniški stroški ne gredo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 12a. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 23, 23/1. ZPP člen 337, 337/1.
dolžnost plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjske razmere - periodični dohodek zavezanca za plačilo sodne takse - povprečni mesečni dohodek - transakcijski račun - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - zakonsko pooblastilo - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nedopustna pritožbena novota - trditvena in dokazna podlaga
Zmotno je pritožničino naziranje, da bi jo moralo sodišče prve stopnje (iz razloga ker ni vedela, kako si bo razlagalo prilive na njen račun) pozvati k pojasnilu. Prosilec je dolžan, ne da bi se ga k temu posebej pozivalo, pojasniti bistvene okoliščine v zvezi z naravo sredstev na svojih računih.