ZPP člen 270, 270/1, 270/1-13, 271, 271/1. ZMZPP člen 90, 91.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina - stečaj pravne osebe
Pravilno je stališče, da ZPP materialnopravnih določb, na podlagi katerih bi bilo od tožnika mogoče zahtevati varščino za pravdne stroške toženca, nima. Edine tovrstne določbe vsebuje le ZMZPP v svojem 90. in 91. členu, ki pa tovrstno varščino predvideva le v primerih, ko je tožnik tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Slovensko pravo torej tožencu v primerih, kot je konkretni, tj., ko je tožnica pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ne daje pravice zahtevati položitve varščine za povrnitev njegovih pravdnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00044989
ZOdvT tarifna številka 3100, 3101, 3101/2.
nepravdni postopek - stroški postopka - nagrada za postopek
Pritožba pravilno izpostavlja, da je bila v predmetnem nepravdnem postopku dejavnost pooblaščenca nasprotnega udeleženca (oziroma njegovega pooblaščenca) omejena na prejem sklepa o umiku predloga za delitev solastnih nepremičnin in ustavitvi postopka. To pomeni, da je sodišče prve stopnje povračilo stroškov nasprotnemu udeležencu napačno odmerilo (zgolj) ob upoštevanju tar. št. 3100.
odločba o kazenski sankciji - višina izrečene kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - kršitev kazenskega zakona - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ustrezna obrazloženost - primerna kazen - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - specialni povratnik - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - priznanje krivde - opis kaznivega dejanja - priznanje dejstev
Obdolženec je namreč po prvi pravnomočni obsodbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti II K 5998/2014 z dne 11. 3. 2014, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, kontinuirano nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj tako, da glede na obdobje njihove storitve v nobenem primeru oziroma za nobeno obsodbo, v času izreka izpodbijane sodbe niso bili podani zakonski pogoji za izbris iz kazenske evidence (list. št. 28 do 29 v spisu). Zagovornik ima sicer prav, da je glede na zakonsko podlago, kot tudi stališča sodne prakse, tudi povratnik lahko deležen alternativne oblike izvršitve izrečene zaporne kazni, vendar je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, da za ponovno ugoditev takemu predlogu obrambe in obdolženca ni utemeljene podlage, glede na vse ugotovljene okoliščine pravilna in razumna. Po podanem pouku, da se lahko na predobravnavnem naroku izjavi o krivdi, je obdolženec izjavil, da krivdo po obtožbi priznava, ne priznava pa priglašenih premoženjsko pravnih zahtevkov. Sodnik je nato presodil, da je obdolženec razumel naravo in posledice danega priznanja, da je bilo priznanje dano prostovoljno, da je priznanje jasno in popolno ter podprto tudi z drugimi dokazi v spisu. Na tej podlagi, ki pomeni ustrezno presojo sodišča v skladu z določbami prvega odstavka 285.c člena ZKP, je obdolženčevo priznanje krivde utemeljeno sprejelo. Ob tem pa je treba poudariti, da so vsi odtujeni predmeti in njihove vrednosti navedeni v opisu obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ki predstavlja del ugotovljenega dejanskega stanja po obdolženčevem priznanju krivde.
vročitev s pritrditvijo na sodno desko - pravna fikcija - obročno plačilo denarne kazni - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je zato postopalo procesno pravilno, ko je v skladu s 120. členom ZKP citirano drugostopenjsko sodbo in plačilni nalog obsojencu vročilo s pritrditvijo na sodno desko. Takšna vročitev pa je bila v nasprotju s prepričanjem zagovornice opravljena pravilno in na zakonsko dopusten način. Pri vročitvi odločbe s pritrditvijo na sodno desko gre za pravno fikcijo, zato zagovornica ne more zatrjevati in dokazovati, da obsojenec ni bil seznanjen z njeno vsebino.
ZDen člen 74, 88. ZOdvT člen 8, 8/1. ZTLR člen 29.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek - obseg zapuščine - vrnitev nacionaliziranega premoženja - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - pravica graditi - dobroverna posest - družbeno premoženje - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - soglasje za vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - zastopanje več strank
Res je, da se od lastnika nepremičnine, ki mu je znano neskladje med zemljiškoknjižnim stanjem in dejanskim stanjem, pričakuje skrbnost, da prepreči priposestvovanje. Vendar v obravnavanem primeru to ni relevantno, ker je bilo sporno premoženje do vrnitve lastninske pravice D. D. v denacionalizacijskem postopku družbeno premoženje, na katerem priposestvovanje sploh ni mogoče.
Krivice, ki so se zgodile z nacionalizacijo, so se popravljale z denacionalizacijo. Krivica je z nacionalizacijo storjena denacionalizacijskemu upravičencu.
F. F. je v tem postopku stranko zastopala kot stečajna upraviteljica in ne kot odvetnica, zato ji odvetniški stroški ne gredo.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da vsakršna objava fotografij in videoposnetkov na družbenih omrežjih še ne pomeni ogrožanja in s tem potrebe po izdaji začasne odredbe. Njena izdaja je omejena le na nujne izjemne primere, ko je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Zgolj (potencialna) možnost, da lahko mld. A. A. objave fotografij in video posnetkov na družbenih omrežjih v bodoče tudi ogrožajo, pa še ne zadosti pogoju verjetno izkazane otrokove ogroženosti.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - možnost preizkusa odločitve - sodna taksa za pritožbo - pritožba zoper sodbo - datum izdaje sodbe - očitna pisna pomota - taksna tarifa - odločitev o glavni stvari - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa res napačno zapisalo letnici, vendar s tem ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kot to trdi tožena stranka, temveč gre za očitno pisno (tipkarsko) pomoto tako pri zapisu letnice izdane sodbe v tej zadevi (sodba je bila pravilno izdana 20. 12. 2018), kakor tudi pri zapisu letnice pritožbe tožene stranke zoper to sodbo (pritožbo je tožena stranka vložila 12. 12. 2019). Pri tem sta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tako dan kot mesec sodbe kot tudi pritožbe tožene stranke zapisana pravilno. Poleg tega je že iz plačilnega naloga z dne 16. 12. 2020 izhajalo, da je bila sodna taksa odmerjena po tar. št. 1121 ZST-1, torej za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, kar je bila v obravnavanem primeru lahko le zamudna sodba z dne 20. 12. 2018, zoper katero je tožena stranka vložila pritožbo dne 12. 12. 2019. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno trdi, da so razlogi izpodbijanega sklepa sami s seboj v nasprotju oziroma nejasni, saj je več kot očitno, da je prišlo pri zapisu letnic v obrazložitvi izpodbijanega sklepa do povsem očitne pisne (tipkarske) pomote, kar na samo vsebino sklepa ali dejstvo, da se sklepa zato ne bi dalo preizkusiti, ni imelo vpliva.
ZKP člen 181, 181/1-4, 277, 277/2, 468, 468/1. KZ-1 člen 186, 186/1.
postopek proti mladoletnikom - pripravljalni postopek - zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka - pristojnost senata za mladoletnike - zavrnitev zahteve - zaslišanje soobdolženca kot priče
Tako je tudi po presoji višjega sodišča, na podlagi 4. točke prvega odstavka 181. člena ZKP (glede na to, da se v pripravljalnem postopku proti mladoletniku smiselno uporablja določba 181. člena ZKP), podan razlog, ki izključuje kazenski pregon zoper mladoletnika, ker ni dokazov, da naj bi mladoletnik storil očitano mu kaznivo dejanje. Zato je višje sodišče ob izostanku dokazov, da naj bi mladoletni, sedaj polnoletni A. A. storil očitano mu kaznivo dejanje, sledilo zahtevi sodnice za mladoletnike prvostopenjskega sodišča in sklenilo, da na podlagi prvega odstavka 468. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 181. člena ZKP zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka državne tožilke zoper mladoletnika zavrne.
Tožena stranka je bila tako o tem, da ji je bil poziv na odgovor na pritožbo poslan pomotoma obveščena še isti dan, ko je bil poziv poslan. Tožena stranka je bila tako takoj še isti dan obveščena, da je bil poziv poslan preuranjeno, zato vložitev odgovora na pritožbo, ki to pravzaprav ni, ker se ukvarja le z vprašanjem pravočasnosti plačila sodne takse in priglasitev stroškov naslednji dan meji na zlorabo procesnih pravic, vsekakor pa do povrnitve priglašenih stroškov tožena stranka nima pravice.
ZPSVIKOB člen 25, 45. ZBan-1 člen 350a, 350a/1. ZRPPB člen 265. ZPP člen 208.
nadaljevanje pravdnega postopka - prekinitev postopka po samem zakonu - odškodninska odgovornost bank - protiustavnosti zakonske določbe - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - ugotovitev protiustavnosti - odprava protiustavnosti - neskladnost zakona z ustavo
Ustavno sodišče RS je (ponovno) prekinilo »zgolj« odškodninske postopke, ki tečejo zoper Banko Slovenije in so bili pred tem prekinjeni na podlagi 4. točke izreka sklepa istega sodišča opr. št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, nato pa so se nadaljevali z dnem 19. 12. 2019, torej z uveljavitvijo ZPSVIKOB. To so torej »zgolj« odškodninski postopki po 350.a členu ZBan-1 (postopki zoper Banko Slovenije), ki jih ZPSVIKOB omenja (ureja) v 45. členu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00043656
KZ-1 člen 259, 259/1.
kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - uradna listina - tehnični pregledi vozil - lažni podatki - prekršek - ne bis in idem
Svojstva uradne listine zapisnik o tehničnem pregledu, zato ker ni bil podpisan s strani obdolženega, ni izgubil, kot to zmotno meni pritožnik.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00043805
ZPND člen 22a, 22a/1, 22a/8. ZPP člen 155, 155/1, 325, 332, 365, 365-2, 365-3. ZNP-1 člen 42. ZBPP člen 46. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 23, 23-1, 23-2. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
ukrepi po zpnd - sklep o stroških postopka - dopolnilni sklep o stroških - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - odločanje o stroških po prostem preudarku - upoštevanje vseh okoliščin primera - umik predloga v nepravdnem postopku - odmera stroškov - potrebnost stroškov - preveritev potrebnosti vlog - nagrada za zastopanje na naroku - stroški za pristop na narok - preložitev naroka - brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči dodeljenega odvetnika - plačilo v dobro proračuna rs - sprememba sklepa - vsaka stranka krije svoje stroške
Dopolnilni sklep o stroških je samostojen sklep o delu stroškovnega zahtevka, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlagateljici poleg že s prvim sklepom prisojenih stroškov z dopolnilnim sklepom prisoditi še dodatne stroške, ne pa ji stroške ponovno priznati v še višjem znesku.
Pravilna je odločitev, da se nasprotnemu udeležencu ne prizna stroškov postopka, ki so mu nastali s tem, ko je prvotni predlog za izrek ukrepov vložil tudi predlagateljičin sin (drugi predlagatelj), ki pa je kasneje svoj predlog umaknil. Prvostopenjsko sodišče, ki v postopkih po ZPND o stroških odloča po prostem preudarku, je pravilno presodilo, da nasprotnemu udeležencu s tem, ko se je drugi predlagatelj pridružil predlogu svoje matere, niso nastali nikakršni posebni stroški. V svojem stroškovnem zahtevku nasprotni udeleženec tudi ni uspel izkazati, kateri so tisti stroški, ki se nanašajo le na drugega predlagatelja.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 11/2, 12a. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 23, 23/1. ZPP člen 337, 337/1.
dolžnost plačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjske razmere - periodični dohodek zavezanca za plačilo sodne takse - povprečni mesečni dohodek - transakcijski račun - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - zakonsko pooblastilo - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - nedopustna pritožbena novota - trditvena in dokazna podlaga
Zmotno je pritožničino naziranje, da bi jo moralo sodišče prve stopnje (iz razloga ker ni vedela, kako si bo razlagalo prilive na njen račun) pozvati k pojasnilu. Prosilec je dolžan, ne da bi se ga k temu posebej pozivalo, pojasniti bistvene okoliščine v zvezi z naravo sredstev na svojih računih.
obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - novi dokaz - zavrnitev dokaza - procesna skrbnost stranke v postopku
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi lahko tožnik ob ustrezni skrbnosti okoliščino, da sodišče v prejšnjem postopku ni pritegnilo novega izvedenca uveljavljal že v prejšnjem postopku s pravočasno pritožbo zoper sodbo, v kateri je bil seznanjen z razlogi, zaradi katerih sodišče njegovemu dokaznemu predlogu ni ugodilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00045720
KZ-1 člen 90, 90/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZS člen 83a, 83a/6.
zastaranje kazenskega pregona - tek zastaralnega roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja - materialni rok - procesni rok
Zastaralni roki so bili zadržani zaradi ukrepov, sprejetih v posledici razglasitve epidemije virusa COVID-19.
Zastaralni rok kot materialni rok je bil v jesenskem času epidemije zadržan od dne 20. 11. 2020 do dne 31. 1. 2021 na podlagi Sklepov Vlade RS o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih. Po presoji pritožbenega sodišča so bili s sklepi Vlade RS, izdanimi na predlog predsednika Vrhovnega sodišča in na zakonski podlagi po šestem odstavku 83.a člena ZS-M, ki določa okoliščine za zadržanje teka rokov, zadržani materialni roki. Sklepi Vlade RS se namreč evidentno ne nanašajo na procesne roke (kot edine, ki stojijo nasproti materialnim rokom), saj so bili ti zadržani že dne 16. 11. 2020 z Odredbo predsednika Vrhovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00043425
ZPP člen 458, 458/1. ZPIZ-2 člen 194, 194a, 194a/3. ZIZ člen 102.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - odškodninska odgovornost - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - odškodninska odgovornost zpiz - starostna pokojnina - akontacija pokojnine - pobotanje - pobotna izjava - nepobotljivost terjatev - škoda
Za konkretni spor je relevanten 194.a člen ZPIZ-2, ki ureja pobot preplačila z zapadlimi, a še neizplačanimi prejemki: če zavod (toženec) ugotovi, da je zavarovanec upravičen do izplačila novega prejemka, denarni znesek preplačila, do katerega zavarovanec ni imel pravice, pobota z novim izplačilom zapadlih zneskov novega prejemka (prvi odstavek). Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev (drugi odstavek). Zavod lahko pobota terjatve do celotne višine nakazila novega prejemka brez izrecne izjave ali soglasja upravičenca in ne glede na vrsto prejemka (tretji odstavek). O pobotu terjatev pa mora v petnajstih dneh od nastanka pobota obvesti upravičenca (četrti odstavek).
neplačilo sodne takse za tožbo - sankcija za neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse
Tožnica takse v postavljenem roku ni plačala, niti ni zaprosila za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, zato je odločitev sodišča, ki je tožbo štelo za umaknjeno in je postopke ustavilo, utemeljena na podlagi 105.a člena ZPP.
ZObr člen 97f, 97f/2.. ZDR-1 člen 142, 156.. ZSSloV člen 3, 3-9, 53, 53/2.. URS člen 14, 22.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - zavrnitev dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede delovnih obveznosti, ki bi eventualno lahko posegale v pravico do tedenskega počitka, pa pritožba utemeljeno opozarja na neustrezno zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič B.B., tožnikovega sodelavca, in C.C., tožniku nadrejenega delavca, ki mu je odrejal naloge, z obrazložitvijo, da je bilo po izvedbi ostalih izvedenih dokazov (listine od A1 do A4, B1 do B14, zaslišanje prič D.D. in A.A. ter zaslišanje tožnika) dejansko stanje že ugotovljeno, zato njuno zaslišanje ni bilo več potrebno. Navedlo je, da B.B., predlaganega glede dejstev, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek in da se je delalo vsak dan, ni zaslišalo, saj naj bi ta dejstva ugotovilo z zaslišanjem tožnika, C.C., predlaganega glede navedb, da evidence toženke niso verodostojne in ne izkazujejo dejanskega stanja, pa zato, ker naj bi ta dejstva ugotovilo z zaslišanjem D.D., ki je prav tako kot C.C. tožniku odrejal delo. S takšno pavšalno obrazložitvijo zavrnitve dokaznih predlogov ni zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, sicer pa jih je potrebno izvesti. Tožnik je namreč zaslišanje sodelavca B.B. predlagal glede dejstev, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, saj se je delalo vsak dan, C.C., tožniku nadrejenega delavca, ki mu je odrejal delo, pa glede trditev, da evidence toženke niso verodostojne in ne izkazujejo dejanskega stanja, pa tudi glede obsega dela, ki ga je moral tožnik opraviti.
nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - dejansko opravljanje dela - študentsko delo - praktično usposabljanje
Namen dovolitve prebivanja tujcev v RS zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija omogočiti, da do odločitve o njegovi prošnji biva v RS in v tem času opravlja študijske dolžnosti. Opravljanje dela v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za začasno bivanje zaradi študija do dejanske izdaje dovoljenja za prebivanje praviloma ni dovoljeno. Če torej tujec v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija do izdaje takega dovoljenja dejansko opravlja delo, za katerega prejema plačilo, kot je tudi v obravnavanem primeru, ki mu zagotavlja preživljanje v RS, pa gre za nezakonito bivanje, saj peti odstavek člena 35 ZTuj-2 določa, da tujec, ki mu je izdano dovoljenje za začasno prebivanje za določen namen, lahko prebiva v RS samo v skladu z namenom, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje, razen če ta zakon drugače določa. Tako izjemo pa določa peti odstavek člena 44 ZTuj-2. Upoštevajoč namen dovolitve prebivanja v RS na podlagi potrdila o vloženi prošnji pa po mnenju pritožbenega sodišča opravljanja dela v času do izdaje dovoljenja ne bi predstavljalo nezakonitega bivanja zgolj v primeru, če bi bilo dejansko izkazano, da tako delo predstavlja izpolnjevanje študijskih obveznosti, torej da gre dejansko za praktično usposabljanje na delovnem mestu oziroma opravljanje obvezne prakse in da tako delo tudi ustreza vsem pogojem, ki jih določajo predpisi, na katere napotuje peti odstavek člena 44 ZTuj-2.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.. ZDD-1 člen 32, 32/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - opravljanje pridobitnega dela
Tožnik je dne 24. 4. 2019 opravil prodajo lastnih izdelkov, kar pomeni, da je v času bolniškega staleža opravil pridobitno delo. To pa je razlog za izredno odpoved po 8. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.