CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVLJANSTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00044371
ZPŠOIRSP člen 10, 11, 12, 12/1, 13. ZPP člen 212, 216, 337, 337/1. OZ člen 132, 168, 179, 299, 299/2.
odškodninska odgovornost države - povračilo škode - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - svoboda gibanja - izbrisani - vzročna zveza - delo na črno - izgubljeni dobiček - izgubljeni zaslužek - določanje višine odškodnine po prostem preudarku - tek zakonskih zamudnih obresti - opomin na izpolnitev - vložitev tožbe - obročno plačilo odškodnine - nedopustne pritožbene novote - dokazna stiska - trditveno in dokazno breme - pomanjkljive trditve
Vsebina odločitev o tožnikovih zahtevah za pridobitev državljanstva in trajanje odločanja o teh zahtevah ne predstavljata toženkinega protipravnega ravnanja, zaradi katerega tožnik zahteva plačilo odškodnine v predmeti pravdi. Izbrisa iz registra stalnega prebivalstva ni mogoče enačiti z nepridobitvijo državljanstva.
Tožnik neutemeljeno enači svojo nezmožnost zadostitve trditvenemu bremenu z dokazno stisko.
Četudi je tožnik zaradi izbrisa izgubil možnosti za pridobitev redne zaposlitve, glede na njegovo preteklo ravnanje sploh ni nujno, da bi takšno možnost, če ne bi bilo izbrisa, dejansko izkoristil. Da bi si po normalnem teku stvari (v primeru neizbrisa) enkrat zagotovo uredil svoj zaposlitveni status in se prijavil v vsa socialna zavarovanja, je zgolj njegovo nedokazano predvidevanje.
Če bi tožnik dokazal, da je zaradi izbrisa postal socialni primer oziroma izgubil vse zaposlitvene možnosti ali da so se mu te možnosti znatno poslabšale (glede tega pa bi moral podati konkretne in preverljive trditve o tem, koliko je zaslužil na črno pred izbrisom in po njem), bi izkazal temelj za povračilo premoženjske škode.
Iz odločb Vrhovnega sodišča RS II Ips 40/2019 in II Ips 274/2016 res izhaja, da se sodišče ugotavljanja višine izgubljenega dobička po prostem preudarku lahko posluži v primeru spoznavne stiske in kot merilo za izračun prikrajšanja upošteva višino denarne socialne pomoči. V primeru, ko že sam izgubljeni dobiček (po temelju) ni izkazan (kot je to v konkretnem primeru), pa ni nobene podlage za ugotavljanje njegove višine.
Upoštevaje dejstvo, da je tožnik po lastnih navedbah živel in delal v Republiki Sloveniji že vse od leta 1978, do izbrisa pa je prišlo 15 let kasneje (1993), vzročna zveza med izbrisom ter njegovim neosnovanjem partnerske zveze in družinskega življenja tudi po oceni pritožbenega sodišča ni podana. Tudi sicer urejeno stanovanjsko vprašanje in stalna zaposlitev enega od partnerjev nista niti edini niti nujni pogoj za vzpostavitev partnerskega odnosa in ustvaritev družine. Ob tem gre dodati, da je bil tožnik v primerjavi z večino drugih "izbrisanih", kar se tiče družinskega življenja, celo v "lažjem" položaju: razen zase mu ni bilo treba skrbeti za nikogar drugega niti preživljati drugih, zakonska zveza ali družina mu zaradi posledic izbrisa ni razpadla, ni živel ločeno od svojih družinskih članov in se odtujil od njih, kljub prepovedi prečkanja državne meje je še vedno nemoteno ohranjal stike s svojo primarno družino v Črni gori.
V 13. členu ZPŠOIRSP predpisana pravila o obročnem izplačilu denarne odškodnine osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, ne poznajo izjem. Zato tožnikovo pritožbeno zavzemanje za takojšnje in enkratno izplačilo prisojene odškodnine, ki presega 4.000 EUR, ne glede na njegovo šibko premoženjsko stanje, ni utemeljeno. Kot v pritožbi navaja sam tožnik, je zakonodajalec pri določitvi pravila o obročnem izplačilu denarne odškodnine zasledoval javni interes in želel zaščititi državni proračun, da izplačilo odškodnin ne bi pretirano poseglo vanj. Določba 13. člena ZPŠOIRSP torej ima svoj namen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00043230
OZ člen 512, 512/1. ZOR člen 532. SPZ člen 66. ZPP člen 191, 273.
predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe - nujni sosporniki - tožena stranka - oblika zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - nesklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - kondikcijski zahtevek - pravni interes
Prvi odstavek 512. člena OZ daje predkupnemu upravičencu pravico, da zahteva razveljavitev pogodbe in sklenitev pogodbe pod enakimi pogoji z njim, če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na nedobrovernega tretjega, o nameravani prodaji pa predhodno ni obvestil predkupnega upravičenca. Pravilna vsebinska razlaga tega določila je lahko le takšna, da ima predkupni upravičenec pravico zahtevati sklenitev pogodbe (le) s prodajalcem. Takšno stališče podpira tudi obširna sodna praksa, iz katere je razvidno, da so v tovrstnih primerih predkupni upravičenci tožbe na sklenitev pogodbe vložili zoper prodajalce, zato je stališče iz sodne odločbe VSL I Cp 1913/2007, ki jo citira sodišče prve stopnje, preseženo.
Če torej tudi za obravnavani primer lahko rečemo, da tožnik v bistvu zahteva plačilo prispevkov ter sledimo stališču o čisti denarni terjatvi iz delovnega razmerja, nas to privede do hitre rešitve o upoštevanju 202. člena ZDR-1, ki določa, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, kar posledično odpravlja dileme o nezastarljivosti, ki jih uveljavlja pritožba tožnika.
Tudi sodišče prve stopnje je pojasnilo kontrahirno dolžnost - skleniti pogodbo v korist tožnika kot tretjega (126. člen OZ), da toženka s KAD sklene pogodbo o financiranju pokojninskega načrta in tožnika prijavi v poklicno zavarovanje oziroma ga vključi v pokojninski načrt. Vendar pa ne gre za problematiko, ki bi bila odločilna za sprejem odločitve v obravnavanem primeru - ne glede temelja, ne glede zastaranja. V obravnavanem primeru plačilo prispevkov temelji na prehodni določbi ZPIZ-2, ne na zahtevi za sklenitev pogodbe, v posledici katere naj bi šele nastala obveznost plačila prispevkov. Zato načeloma pravilno poudarjanje pritožbe, da je pravna podlaga plačevanja prispevkov pogodbena, v tem sporu ni odločilno. Prav tako v tovrstnih sporih, predmet katerih je (tudi) plačilo prispevkov, ne more na splošno veljati stališče o čisti denarni terjatvi. V primeru izostanka jasne (zakonske ali pogodbene) podlage namreč ni možno govoriti o čisti denarni terjatvi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00044861
ZDR-1 člen 177, 177/1.. OZ člen 131, 168, 168/3.
odškodninska odgovornost delavca - nastanek škode - višina škode - izgubljeni dobiček - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zvezi z zavrnilno odločitvijo o zahtevku za plačilo izgubljenega dobička pa tožeča stranka utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je napačno navedlo, da tožeča stranka s tem v zvezi ni podala zadostnih trditev. Prav tako ne drži zaključek, da ni dokazala temelja zahtevka.
Tožeča stranka je navajala, da je 14. 3. 2019, torej istega dne, ko je toženec zapustil vozilo, prejela e-sporočilo O.O. iz družbe A., iz katerega izhaja "Prosim ne kličite več na to številko". Predložila je tudi izpis kontov za A. za obdobje od januarja 2018 do februarja 2019, iz katerega izhaja promet v skupnem znesku 213.364,80 EUR, ter pojasnila, da je v panogi avtoprevozništva povprečni količnik za izračun čistega dobička 0,096, kar pomeni v povprečju med 9 in 10 % od realizacije. Prevoz za naročnika je dokazovala tudi s potrditvijo naročila zanj za datum 14. 3. 2019. Po tem dogodku pa ni več prejela nobenega naročila družbe A.. O tem je izpovedal direktor tožeče stranke.
ZZUSUDJZ člen 3. ZS člen 83a. ZPP člen 105, 105/3, 105b, 108, 335, 336, 343, 343/1, 343/3. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2017) člen 1.
COVID-19 - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - pritožba - prepozna pritožba - nepopolna pritožba - nepodpisana pritožba - pisna vloga - podpis vloge - vloga v elektronski obliki - elektronska vložitev vloge - elektronska oddaja vlog - elektronski podpis - varen elektronski podpis - postopek s pritožbo - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev - zavrženje pritožbe - lastnoročen podpis - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
Če ZPP določa, da se vloga lahko vloži tudi v elektronski obliki, ni dovolj, da se pošlje sodišču na elektronski naslov urada sodišča, objavljen na spletni strani sodišča. Pogoje in načine vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, obliko zapisa vloge v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema, določa pravilnik, pri čemer mora biti vloga, vložena v elektronski obliki, podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Tem pogojem pritožba, vložena 8. 6. 2020, ni zadostila, saj elektronskega podpisa, potrjenega s kvalificiranim potrdilom, ne vsebuje. To pa pomeni, da ne vsebuje pritožnikovega lastnoročnega podpisa, zato je nepopolna (335. člen ZPP). Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže.
V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
ZDR-1 člen 126, 126/3, 142, 142/1, 154, 154/1, 154/3.. ZPP člen 7, 7/1, 212, 226, 226/4.
pravica do odmora - plačilo - kršitev pogodbene obveznosti - kršitev pravice
Sodišče prve stopnje je zavrnitev tožbenega zahtevka iz naslova kršitve pravice do odmora utemeljilo na pravilni ugotovitvi, da so tožnik in sodelavci v nasprotju z navodili tožene stranke med seboj zamenjevali izmene in neupravičeno evidentirali prisotnost drug drugega na delovnem mestu, zaradi česar niti ni mogoče ugotoviti, v katerih 12-urnih izmenah je tožnik delo opravljal kot edini operater, predvsem pa je v zvezi s tem ključen dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da si je tožnik odmor lahko vzel, ker delo v C. ni bilo tako intenzivno, da bi ga moral opravljati nepretrgoma ves čas izmene.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo za delo za čas opravljenih primopredaj med drugim zavrnilo na podlagi pravilne presoje, da ni dokazano, da je tožnik po koncu vsake 12-urne izmene, v kateri je delo opravljal sam, opravil še primopredajo dela v trajanju 15 minut.
vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - lastništvo motornega vozila - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Sodišče prve stopnje pred izrekom stranske sankcije odvzema vozila ni zaslišalo lastnika vozila (B.) in ni pridobilo njegovega stališča glede odvzema vozila, s čemer je bila prekršena tudi pravica lastnika do izjave v tem postopku. Pritožba sicer pritrjuje, da je obdolženec zakoniti zastopnik tega kluba, vendar pa sodišče v izvedenem postopku ni dalo možnosti lastniku, da bi izrazil svoje videnje glede potrebe po uporabi vozila in s tem glede nujnosti izreka te stranske sankcije, zlasti, ker gre za klubsko vozilo, namenjeno razvoju športa.
SPZ člen 39, 105. ZFPPIPP člen 342. SZ-1 člen 4, 5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - podlage za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - način pridobitve lastninske pravice - originaren način pridobitve - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - predmet prodaje - pravnoposlovni pridobitni naslov - predmet pogodbe - etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - uporaba dela nepremičnine - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - stopnišče - stavba z več vhodi - souporaba - prekoračitev pooblastila - pooblastilo stečajnega upravitelja - del sporne nepremičnine
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z nakupom v stečajnem postopku predstavlja originaren način pridobitve lastninske pravice, pri čemer ni pomembno, ali je stečajni dolžnik kot prodajalec v trenutku prodaje imel razpolagalno sposobnost.
Del stavbe št. 8 v naravi predstavlja vhodni del v stavbo (prostor pred vhodom je sestavni del parcele št. 880, ki je tožnikova last) s hodnikom in stopniščem, ki vodi iz pritličnih prostorov (iz druge etaže) v kletne prostore (v prvo etažo). Ker je prva toženka lastnica kletnih prostorov v tem delu stavbe to pomeni, da tožnik ne more biti lastnik tistega dela stavbe št. 8, ki se nahaja v sklopu kletnih prostorov. V ta sklop sodi tudi stopnišče, ki se nahaja v sestavi 1. etaže (kletnih prostorov). Tožnik je zato lahko lastnik le tistega dela stavbe št. 8, ki spada v sklop 2. etaže (pritličnih prostorov), kar v naravi predstavlja vhodni del v stavbo s hodnikom in „odprtim“ delom nad stopniščem v kletne prostore.
Prva toženka je kupila kletne prostore v stečajnem postopku, pri čemer je bilo z dodatkom k prodajni pogodbi z dne 11. 10. 2007 še določeno, da imajo poslovni prostori prve toženke v kletnem delu stavbe zagotovljen dostop preko notranjega stopnišča, ki danes predstavlja del dela stavbe št. 8. Prvi toženki je bila s tem zagotovljena le souporaba dela stavbe št. 8, kar pomeni, da prva toženka ni pridobila solastninske pravice na delu stavbe št. 8. Za to pravdo ni pomembno, ali je stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika s sklenitvijo tega dodatka k prodajni pogodbi prekoračila svoja pooblastila s tem, ko je bila prvi toženki „zagotovljena“ pravica souporabe današnjega dela stavbe št. 8 (zaradi dostopa skozi glavni vhod Cesta 1 v pritličju preko notranjega stopnišča v kletne prostore). Bistveno je, da sporni prostor (vhod oziroma dostop iz pritličja v klet v sklopu dela stavbe št. 8) ni bil (kar je izpovedala tudi stečajna upraviteljica) in tudi ni mogel biti upoštevan kot del nepremičnin, ki so bile predmet prodaje prvi toženki.
ZObr člen 97f, 97f/2.. ZDR-1 člen 142, 156.. ZSSloV člen 3, 3-9, 53, 53/2.. URS člen 14, 22.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tedenski počitek - misija - vojska - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - zavrnitev dokazov - vnaprejšnja dokazna ocena - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede delovnih obveznosti, ki bi eventualno lahko posegale v pravico do tedenskega počitka, pa pritožba utemeljeno opozarja na neustrezno zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič B.B., tožnikovega sodelavca, in C.C., tožniku nadrejenega delavca, ki mu je odrejal naloge, z obrazložitvijo, da je bilo po izvedbi ostalih izvedenih dokazov (listine od A1 do A4, B1 do B14, zaslišanje prič D.D. in A.A. ter zaslišanje tožnika) dejansko stanje že ugotovljeno, zato njuno zaslišanje ni bilo več potrebno. Navedlo je, da B.B., predlaganega glede dejstev, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek in da se je delalo vsak dan, ni zaslišalo, saj naj bi ta dejstva ugotovilo z zaslišanjem tožnika, C.C., predlaganega glede navedb, da evidence toženke niso verodostojne in ne izkazujejo dejanskega stanja, pa zato, ker naj bi ta dejstva ugotovilo z zaslišanjem D.D., ki je prav tako kot C.C. tožniku odrejal delo. S takšno pavšalno obrazložitvijo zavrnitve dokaznih predlogov ni zadoščeno pravici stranke, da se sodišče izjavi o njenih navedbah in dokaznih predlogih. Gre za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne le, če so za to podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Dokazne predloge je dopustno zavrniti, če so neprimerni, očitno nerelevantni ali nepotrebni, sicer pa jih je potrebno izvesti. Tožnik je namreč zaslišanje sodelavca B.B. predlagal glede dejstev, da tožniku ni bil omogočen tedenski počitek, saj se je delalo vsak dan, C.C., tožniku nadrejenega delavca, ki mu je odrejal delo, pa glede trditev, da evidence toženke niso verodostojne in ne izkazujejo dejanskega stanja, pa tudi glede obsega dela, ki ga je moral tožnik opraviti.
nezakonito bivanje tujca - dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija - potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - dejansko opravljanje dela - študentsko delo - praktično usposabljanje
Namen dovolitve prebivanja tujcev v RS zgolj na podlagi potrdila o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija omogočiti, da do odločitve o njegovi prošnji biva v RS in v tem času opravlja študijske dolžnosti. Opravljanje dela v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za začasno bivanje zaradi študija do dejanske izdaje dovoljenja za prebivanje praviloma ni dovoljeno. Če torej tujec v času od vložitve prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje zaradi študija do izdaje takega dovoljenja dejansko opravlja delo, za katerega prejema plačilo, kot je tudi v obravnavanem primeru, ki mu zagotavlja preživljanje v RS, pa gre za nezakonito bivanje, saj peti odstavek člena 35 ZTuj-2 določa, da tujec, ki mu je izdano dovoljenje za začasno prebivanje za določen namen, lahko prebiva v RS samo v skladu z namenom, za katerega mu je bilo izdano dovoljenje, razen če ta zakon drugače določa. Tako izjemo pa določa peti odstavek člena 44 ZTuj-2. Upoštevajoč namen dovolitve prebivanja v RS na podlagi potrdila o vloženi prošnji pa po mnenju pritožbenega sodišča opravljanja dela v času do izdaje dovoljenja ne bi predstavljalo nezakonitega bivanja zgolj v primeru, če bi bilo dejansko izkazano, da tako delo predstavlja izpolnjevanje študijskih obveznosti, torej da gre dejansko za praktično usposabljanje na delovnem mestu oziroma opravljanje obvezne prakse in da tako delo tudi ustreza vsem pogojem, ki jih določajo predpisi, na katere napotuje peti odstavek člena 44 ZTuj-2.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00043251
ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
vožnja pod vplivom alkohola - izvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom - odreditev strokovnega pregleda - odklonitev strokovnega pregleda
V obravnavanem primeru obdolženec ni zapisnika podpisal, zato mu je poslujoči policisti V. odredil strokovni pregled. Kot je na podlagi pravilne dokazne ocene ugotovilo že sodišče prve stopnje, pa obdolženec strokovnega pregleda ni želel opraviti. Navedeno pomeni, da se ob upoštevanju določbe drugega odstavka člena 107 ZPrCP velja domneva, da se je obdolženec strinjal s prvotnim rezultatom, ki ga je pokazal alkotest.
neplačilo sodne takse za tožbo - sankcija za neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse
Tožnica takse v postavljenem roku ni plačala, niti ni zaprosila za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, zato je odločitev sodišča, ki je tožbo štelo za umaknjeno in je postopke ustavilo, utemeljena na podlagi 105.a člena ZPP.
podaljšanje ukrepa - resna nevarnost - žrtev nasilja v družini - ukrepi po zpnd - pravice žrtev po zpnd
Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o podaljšanju ukrepov pravilno ponovno ugotavljalo ali obstajajo okoliščine zaradi katerih je sodišče po pogojih, kot jih določa ZPND dolžno zaščititi žrtev in pri tem pravilno upoštevalo pretekla in dosedanja ravnanja predlagatelja ter vse posebnosti konkretnega primera. Ustrezno je ugotovilo, da še vedno obstaja resna bojazen, da bo nasprotni udeleženec izvajal nasilje v primeru srečevanja in skupnega bivanja v solastni nepremičnini, zaradi katerega so mu bili izrečeni ukrepi.
CESTE IN CESTNI PROMET - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00043055
ZCes-1 člen 5, 5/6, 5a, 106, 106/1, 121, 121/2, 121/3.
pristojnost za postopek o prekršku - pristojni organ - označitev - sprememba zakona - parkiranje
Pritožba je očitno prezrla spremembo pristojnosti prekrškovnih organov po Zakonu o spremembah in dopolnitvah ZCes-1C in se nepravilno sklicuje na drugi odstavek člena 121 ZCes-1 in prezre, da so s spremembo tega zakona v tretjem odstavku člena 121 ZCes-1 cestninski nadzorniki prekrškovni organi za prekrške iz šestega odstavka člena 5 in 5.a člena tega zakona, ki so storjeni na avtocestah in hitrih cestah, policija pa tudi za prekrške iz člena 5.a ZCes-1.
ZDR-1 člen 87, 87/1, 87/2, 87/3, 125, 125/4, 200, 200/3.. ZPP člen 112, 112/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - nezakonita odpoved
Če ima redna odpoved pogodbe o zaposlitvi vsebinske in oblikovne pomanjkljivosti glede obrazložitve dejanskega odpovednega razloga in pravnega pouka o pravicah (kot je to v tožničinem primeru), takšnih pomanjkljivosti ni mogoče sanirati s sklicevanjem na ustno opozarjanje na pomanjkljivo opravljanje dela v teku opravljanja poskusnega dela in na ustno obrazložitev odpovednega razloga. Odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu relevantnih določb ZDR-1 toženka sploh ni podala. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
pravica do izjave o dokazu - primeren rok - zahteva za sodno varstvo - prekoračitev hitrosti vožnje
Podeljen, sicer instrukcijski rok 5 dni za izjasnitev o takih listinah je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča primeren. V kolikor pa storilec iz kakršnihkoli razlogov v podeljenem roku tega ni mogel storiti, pa je imel možnost sodišču predlagati podaljšanje roka, pa tudi tega ni storil, z določenim rokom 5 dni pa so bili seznanjeni tudi storilčevi zagovorniki, ki so v dopisu z dne 20. 10. 2020 sporočili, da več ne obstaja pooblastilno razmerje in da s storilcem ne uspejo vzpostaviti v navedenem roku.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje
Utemeljeno pritožnik opozarja, da sodna izvršba, zaradi katere prejema mesečno le 714,84 EUR, vpliva na njegovo likvidnostno stanje, česar sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni upoštevalo, pa bi moralo. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke mora namreč sodišče poleg premoženjskega stanja oceniti tudi njeno finančno in likvidnostno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1).
ZZZDR člen 105, 105a, 106, 123, 129, 129a. ZPP člen 414.
spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - določitev preživnine za mladoletnega otroka - materialne in pridobitne zmožnosti - določitev stikov - največja korist otroka - pritožbene novote v zakonskih sporih - nasilje v družini - razveljavitev odločbe
Glavno vodilo pri odločanju o tem, kateremu od staršev se ob razvezi zakonske zveze zaupa otroka v varstvo in vzgojo, je tako po ZZZDR in ZPP kot po mednarodnih konvencijah otrokova korist. Pri ugotavljanju te koristi je treba primerjati vzgojo, ki sta jo starša otroku sposobna nuditi glede na svoje osebne lastnosti in druge sposobnosti ter upoštevati mnenje otroka, če ga je otrok glede na stopnjo svoje zrelosti sposoben svobodno izraziti in tudi razumeti pomen svoje odločitve.
Pravno podlago za določitev preživnine za mladoletnega otroka predstavljajo določbe 129. in 129.a člena ZZZDR, podlago za preživninsko obveznost pa določba 123. člena ZZZDR. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.
Preživljanje mladoletnih otrok ima prednost pred vsemi ostalimi obveznostmi staršev (tudi kreditnimi), zato bo moral toženec poskrbeti, da bo otroka ustrezno preživljal, če ne drugače tako, da bo poprijel za kakšno dodatno delo.
narok za glavno obravnavo - zamuda naroka za glavno obravnavo - podaljšanje rokov - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - prepozna pritožba - podaljšanje pritožbenega roka
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je toženkin predlog za podaljšanje pritožbenega roka zavrnilo, saj tak predlog nima pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00043704
OZ člen 190, 346. ZPP člen 8, 154.
neupravičena obogatitev - vlaganja v nepremičnino - obogatitveno načelo - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi investicij - solastninska pravica - soglasje za vlaganja - zamenjava strehe - vzdrževanje stavbe - izgradnja kanalizacijskega omrežja - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - obseg vlaganj - dokazna ocena - sporno dejansko stanje - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - načelo uspeha v pravdi - odmera odvetniških stroškov
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja priznalo tožniku denarno terjatev glede na prirast vrednosti toženkinega solastninskega deleža na nepremičnini in ne glede na vrednost dejanskega vložka v investicije. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje priznalo vrednost samih vlaganj.