Znamke tožeče stranke so med drugim registrirane za storitve iz razreda 39 Nicejske klasifikacije, in sicer za storitve skladiščenja, hrambe in transportiranja odpadnih olj in drugih za ljudi in okolje nevarnih odpadkov. In prav navedene storitve je na svojih bencinskih servisih opravljala tožena stranka s tem, ko je sporne zbiralnike uporabljala za zbiranje odpadnih olj, zaoljene plastične embalaže in zaoljenih krp. To je počela že v času poslovnega sodelovanja z družbo A., d. o. o., in tudi kasneje. Stališče tožene stranke, da znamk tožeče stranke ni kršila, ker zbiralnikov ni proizvedla, bi bilo pravilno le, če znamke tožeče stranke ne bi bile registrirane kot storitvene znamke, ampak bi bile registrirane le kot blagovne znamke za označevanje zbiralnikov. Uporaba zbiralnikov za storitve skladiščenja in hrambe odpadkov iz razreda 39 Nicejske klasifikacije, za katere so znamke registrirane, brez dvoma pomeni uporabo, ki posega v bistveno funkcijo znamke, to je označevanje navedenih storitev z znamko. Tožeča stranka ima pravico tretjim osebam v gospodarskem prometu prepovedati uporabo svojih znamk za storitve, za katere so znamke registrirane.
Na podlagi 122.a člena ZIL-1 sodišče lahko s sklepom naloži domnevnemu kršilcu pravic (nasprotni stranki) predložitev dokaznih sredstev, ki so pri njem. Namen navedenega določila je imetniku pravice industrijske lastnine olajšati procesni položaj v zvezi s pridobivanjem dokazov o kršitvi pravic. Nasprotna stranka mora predložiti "dokazna sredstva, s katerimi razpolaga". Tožeča stranka je v zvezi z obsegom kršitve in škodo, ki naj bi ji nastala, predlagala, naj sodišče prve stopnje toženi stranki naloži, da predloži listine, iz katerih bo razvidno število posameznih vrst zavarovanim znamkam identičnih zabojnikov, ki jih ima tožena stranka zavedena kot osnovna sredstva. S tem, ko je sodišče navednemu dokaznemu predlogu ugodilo, ni prekršilo pravil postopka. Tožena stranka je tista, ki je razpolagala s podatki o številu in vrstah posameznih zabojnikov, ki jih je nabavila. Tožeča stranka teh podatkov ni mogla predložiti, je pa v tožbi podala zadostno trditveno podlago glede domnevnega števila nabavljenih zabojnikov. Ker je bila od konkretnih podatkov, s katerimi je razpolagala izključno tožena stranka, odvisna ugotovitev dejstev o višini nastale škode, je sodišče prve stopnje pravilno naložilo toženi stranki razkritje podatkov o nabavljenih zabojnikih na podlagi določbe 122.a člena ZIL-1.
V skladu z načelom avtonomnosti urejanja vsebine konkretnega in posamičnega pogodbenega razmerja lahko pogodbeni stranki določita višino pogodbene kazni poljubno, torej po merilih, ki jih izbereta sami. Pogodbeni stranki lahko tudi določita, upoštevata, katere pojavne oblike škode lahko nastanejo pogodbi zvesti stranki zaradi kršitve, za katero je dogovorjena pogodbena kazen, in v kakšni višini.
Zahteva po konkretizaciji navedb o zmanjšanju ekonomske vrednosti sicer ne more iti tako daleč, da bi se od tožnice zahtevala natančna opredelitev ekonomske vrednosti po višini, lahko pa se zahteva, da tožnica poda vsaj osnovne oziroma izhodiščne podatke za izračun ekonomske vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00043704
OZ člen 190, 346. ZPP člen 8, 154.
neupravičena obogatitev - vlaganja v nepremičnino - obogatitveno načelo - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi investicij - solastninska pravica - soglasje za vlaganja - zamenjava strehe - vzdrževanje stavbe - izgradnja kanalizacijskega omrežja - zastaranje terjatve iz naslova neupravičene obogatitve - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - obseg vlaganj - dokazna ocena - sporno dejansko stanje - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - načelo uspeha v pravdi - odmera odvetniških stroškov
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja priznalo tožniku denarno terjatev glede na prirast vrednosti toženkinega solastninskega deleža na nepremičnini in ne glede na vrednost dejanskega vložka v investicije. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje priznalo vrednost samih vlaganj.
narok za glavno obravnavo - zamuda naroka za glavno obravnavo - podaljšanje rokov - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - prepozna pritožba - podaljšanje pritožbenega roka
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je toženkin predlog za podaljšanje pritožbenega roka zavrnilo, saj tak predlog nima pravne podlage.
podaljšanje pripora med preiskavo - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odvisnost od drugega
Ekonomska odvisnost oškodovanke od obdolženca kot utemeljeno osumljenega storilca kaznivega dejanja nasilja v družini, ob obdolženčevi potencirani ponovitveni nevarnosti, ne sme biti okoliščina, ki bi lahko vplivala na pravilnost zaključkov o neogibnosti pripora.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00044505
KZ-1 člen 215, 215/1, 215/2, 215/3.. ZKP člen 105, 105/2, 144, 369, 369/1, 369/1-3, 383, 386.
kaznivo dejanje Izneverjenja - obrazložitev pritožbe - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zakonski opis - pravna opredelitev dejanja - direktni naklep - čas izvršitve kaznivega dejanja - kazenska sankcija - premoženjskopravni zahtevek - oškodovanec
Čeprav je po razumljivem opisu dejanja v izreku sodbe jasno, da se je obdolženi izneveril K.H., je po drugi strani gotovo, da je le-ta obdolžencu izročal zgolj tisti denar, ki mu ga je za plačilo obdolženčevih storitev predhodno dala njegova mama S.H. Ker obdolženi denarja, nakazanega s strani sodišča ni vrnil K.H. in ne S.H., je nedvomno, da je bila slednja za ta denar prikrajšana ter v končnem s kaznivim dejanjem oškodovana (144. člen ZKP).
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da v postopku z izrednim pravnim sredstvom tožbe za razveljavitev sodne poravnave ni podlage za uporabo splošne določbe 108. člena ZPP o nerazumljivih in nepopolnih vlogah.
Pritožbeno sodišče se pridružuje tistemu stališču sodne prakse, ki se zavzema za popolno uporabo splošne določbe 108. člena ZPP, saj meni, da bi bila omejena uporaba ali celo izključitev uporabe tega zakonskega določila, ki je pomemben tudi iz vidika zagotavljanja ustavno zavarovane pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS, pa tudi iz vidika zagotavljanja ustavno zavarovane pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena URS, lahko dopustna samo v primeru, če bi bila takšna omejitev uporabe ali njena izključitev izrecno določena z zakonom, kot je to zakonsko predvideno tako pri rednem pravnem sredstvu pritožbe kot tudi pri izrednih pravnih sredstvih revizije in zahteve za varstvo zakonitosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO SVETA EVROPE - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00043203
SZ-1 člen 103, 103/1-4, 103/1-5, 103/3, 104. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 36. ZPP člen 318.
zamudna sodba - najemna pogodba - razlog za odpoved najemne pogodbe - krivdni razlogi za odpoved najemne pogodbe - neprofitno stanovanje - kršitev najemne pogodbe - uporaba stanovanja - nedopustno ravnanje - človekove pravice in osebne svoboščine - pravica do spoštovanja doma - pravica do stanovanja - kolizija interesov - stanovalci - motenje stanovalcev pri mirni uporabi stanovanja
Ker toženec v pritožbi ni navedel nobenega razloga, zaradi katerega ni vložil odgovora na tožbo, ni procesnopravne podlage, da bi pritožbeno sodišče lahko presojalo njegove pritožbene trditve, s katerimi zatrjuje, da je po vložitvi tožbe odpravil vse očitane krivdne razloge v zvezi s 5. točko prvega odstavka 103. člena SZ-1 in da je aktivno pristopil k zmanjševanju dolga iz naslova plačila najemnine in obratovalnih stroškov ter da po vložitvi tožbe sproti plačuje neprofitno najemnino.
V konkretnem primeru gre za pravno razmerje, v katerem je poudarjeno načelo socialne države, zato je treba pri odločitvi upoštevati vse posebnosti, ki zahtevajo ustavno skladno varstvo pravic toženca do neprofitnega stanovanja, v luči pravice do spoštovanja doma v smislu pravice do nedotakljivosti stanovanja (prvi odstavek 36. člena Ustave) in pravice do primernega stanovanja (78. člen Ustave) ter pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP. Zaščito teh toženčevih pravic pa je treba, glede na toženčeva izkazana nedopustna ravnanja zoper sostanovalce iz 5. točke prvega odstavka 103. člena SZ-1, presojati in uravnotežiti s pravicami sostanovalcev, predvsem z njihovo pravico do mirnega (varnega) uživanja lastnega doma.
Pravice ni moč odpraviti, jo pa je dopustno vsebinsko uskladiti s pravico drugega.
Pritožba je redno pravno sredstvo zoper sodbo izdano na prvi stopnji (333. člen ZPP) in zoper sklep sodišča prve stopnje (363. člen ZPP). Zoper sklep sodišča druge stopnje redno pravno sredstvo – pritožba – ni dovoljeno.
dejanje majhnega pomena - ustavitev kazenskega postopka - količina droge - promet z mamili - nekaznovanost
Pri oceni ali gre za t. i. dejanje majhnega pomena ni moč upoštevati zgolj okoliščine glede majhne količine prepovedane droge ter, da je obtoženec nekaznovan, ampak tudi dejstvo, da gre za očitek prodaje kokaina, torej "trde droge", katere učinek in s tem tudi nevarnost je odvisna od "čistoče" prepovedane droge in načina zaužitja, da je očitano kaznivo dejanje vneseno v poglavje zoper človekovo zdravje in da tudi višina predpisane kazni (od 1 do 10 let zapora) kaže na to, da gre za težje kaznivo dejanje, zato je morebitno (ne)sorazmernost treba presojati še posebej skrbno.
Vrednost zatajenega vozila ni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. Okoliščina, koliko več je bilo vredno vozilo, kot je ugotovilo sodišče, pa tudi ne vpliva na kazensko sankcijo glede na to, da je pritožbeno sodišče zvišalo določene posamične kazni in izrečeno enotno kazen tako, kot je predlagala višja državna tožilka, glede na nekatere druge v njeni pritožbi izpostavljene okoliščine.
Obdolženec je specialni povratnik glede vseh očitanih kaznivih dejanj in kazniva dejanja kontinuirano izvršuje že od leta 1987 naprej. Te okoliščine imajo tudi po oceni pritožbenega sodišča takšno težo, da se morajo izraziti v določitvi višjih posamičnih kazni in izreku višje enotne zaporne kazni.
ZP-1 člen 106, 106/1.. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4.
opis dejanja - obdolžilni predlog - sprememba opisa dejanja
Sodišče lahko po izvedenem dokaznem postopku prilagodi opis dejanja, če gre glede na obdolžilni predlog še vedno za isti življenjski dogodek, če ima obdolženi pravico do izjave in ob pogoju, da zaradi spremembe ne pride do spremembe v obdolženčevo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00043492
ZPP člen 224, 224/3, 224/3. ZD člen 163, 212.
prekinitev zapuščinskega postopka - spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo - zapisnik kot javna listina
Zapisnik je javna listina, za katero velja zakonska domneva, da potrjuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in tretji odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
Glede na določbo 212. člena Zakona o dedovanju samo spor o obsegu zapuščine med dediči zapuščinskemu sodišču nalaga prekinitev zapuščinskega postopka in napotitve na pravdo.
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da v opisu dejanja v odločbi o prekršku niso navedeni vso znaki prekrška po 14. točki prvega odstavka 50. člena ZDD-1. Prekrškovni organ bi namreč moral s konkretnimi očitki utemeljiti razliko med osebno zaznavo po ZDD-1 in takim ravnanjem, ki že predstavlja prikrit preiskovalni ukrep.
spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - navajanje dejstev in dokazov - prvi narok za glavno obravnavo
Pravdni strankimorata navesti vsa dejstva in dokaze v svojih dveh pisnih vlogah. Na prvem naroku za glavno obravnavo navedenih dejstev in predlaganih dokazov sodišče ne upošteva. V postopku v sporih majhne vrednosti sodišče ne postopa po prvem odstavku 286. člena ZPP, zato z zavrnitvijo navedb in dokazov tožnice, ki jih je ta podala na prvem naroku za glavno obravnavo, sodišče prve stopnje ni storilo nobene od kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in tudi ni kršilo načela enakega obravnavanja strank (oziroma načel enakosti pred zakonom – 14. člen Ustave RS in enakega varstva pravic – 22. člen Ustave RS), kot to neutemeljeno trdi pritožba.
odpoved pravici do pritožbe - uvedba preiskave - vrnitev v prejšnje stopnje
Preiskovalna sodnica je v napadenem sklepu pravilno pojasnila, da je rok za pritožbo prekluziven rok, kar pomeni, da procesni upravičenec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje, če ta rok zamudi, obdolženec pa se je pravici do pritožbe zoper sklep o opravi preiskave odpovedal, in da prvi odstavek 89. člena ZKP vrnitve v prejšnje stanje v primeru izdanega sklepa o opravi preiskave ne predvideva. Obdolženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje je zato utemeljeno kot nedovoljenega zavrgla.
ZPP člen 70, 70-6, 80. ZFPPIPP člen 53, 53/3, 121, 121/1. DZ člen 262, 262/1. ZNP-1 člen 57.
postopek osebnega stečaja - izločitev stečajnega upravitelja - predlog dolžnika - zavrženje zahteve za izločitev - pristranskost - okoliščine osebne narave - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - nestrinjanje dolžnika - izpolnjevanje obveznosti - skrbnost stečajnega upravitelja - zavrženje ugovora - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - komunikacija organa s stranko - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - procesna predpostavka - zdravstveno stanje dolžnika - huda demenca - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - zmožnost razsojanja - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nič od tistega, kar je navajal dolžnik v zahtevi za izločitev upravitelja in v ugovoru zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ne predstavlja razlogov za izločitev upravitelja v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upravitelj je na vse očitke dolžnika argumentirano odgovoril. Iz njegovega odgovora pa ne izhaja, da svojih obveznosti v tem postopku osebnega stečaja ne bi izpolnjeval. Glede na slabo zdravstveno stanje dolžnika upravitelj komunicira z njegovo ženo in sinom, kar potrjujejo opravljeni telefonski klici. Upravitelj tako dolžnika na takšen način očitno obvešča o stanju zadeve ter o pomembnih dejstvih. Res je sicer, da bi v določenih okoliščinah morebitna upraviteljeva neskrbnost lahko odražala njegovo pristranskost v razmerju do strank postopka, vendar pa v danem primeru takšne neskrbnosti ni zaznati.
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da ima dolžnik res hude zdravstvene težave, vendar pa le glede na njihov opis v predloženi listinski dokumentaciji ni mogoče zaključiti, da vplivajo na dolžnikovo zmožnost razsojanja, pri čemer tudi iz dolžnikovih navedb v pritožbi ne izhaja, da ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00043428
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3, 36. ZFPPIPP člen 136, 136/1, 151a, 221j, 221j/1, 373, 373/2. ZPP člen 81, 98, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23. OZ člen 78, 78/1. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1.
postopek prisilne poravnave - pritožba delničarja - dopustnost pritožbe - prokura - prokurist - preklic prokure - učinkovanje preklica - učinek prenehanja pooblastila - dobroverni tretji - vročitev - vpis spremembe v sodni register - deklaratoren vpis - zakoniti zastopnik - direktor družbe - upravičenje za zastopanja družbe - procesna upravičenja prokurista - procesna dejanja zakonitega zastopnika - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - možnost sodelovanja v postopku
Prokurist je izgubil upravičenje za zastopanje že z izjavo zakonitega zastopnika o preklicu, v razmerju do dobrovernih tretjih pa je preklic začel učinkovati z vpisom tega pravnega dejstva v sodni register (prvi odstavek 78. člena OZ v zvezi s 36. členom ZGD-1), ne glede na to, kdaj je bil in ali je bil preklic prokure prokuristu vročen. Pogoj za veljavnost preklica prokure ni vročitev preklica prokuristu, kot to trdi pritožnik.
Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila, poslovno voljo pravne osebe pa oblikuje poslovodja kot zakoniti zastopnik dolžnika, in ne prokurist. Zato je v primeru, kadar si procesna dejanja prokurista in zakonitega zastopnika nasprotujejo, potrebno upoštevati procesna dejanja zakonitega zastopnika.
odločitev o stroških postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obstoj terjatve - izpolnitev obveznosti - izpolnitev terjatve s strani tretjega - trditveno in dokazno breme - nove trditve v pritožbi - prepozne trditve
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno 158. člen ZPP, ki določa, da mora tisti, ki je umaknil tožbo, nasprotniku povrniti njegove stroške, razen če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Res je, da v konkretni pravdi ni šlo za točno tako situacijo, saj toženka ni izpolnila zahtevka, ki sta ga tožnika uveljavljala v tej pravdi, vendar je kljub temu podan položaj, ki se v vseh bistvenih značilnostih sklada s pravilom 158. člena ZPP, zato je na mestu analogna uporaba navedenega člena.
Pri denarnih terjatvah za upnika ni bistveno, kdo izpolni terjatev, temveč je bistveno dejstvo, da je terjatev izpolnjena (plačana). Izpolni lahko tudi kdo tretji in upnik je tako izpolnitev dolžan sprejeti (primerjaj 271. člen OZ). V zvezi s paulijansko tožbo je še posebej določeno, da se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost (četrti odstavek 259. člena OZ). Pritožba navaja, da terjatve do tožnikov ni plačala toženka, temveč A. A., vendar za to ne ponudi nobenih prepričljivih dokazov.
upnik - upniški odbor - izredno poročilo upravitelja - zavrženje predloga - aktivna procesna legitimacija upnika - pravni interes
Posameznemu upniku je priznan pravni interes le za tista procesna dejanja v postopku, s katerimi lahko neposredno in konkretno varuje svoje pravice, pravni interes oziroma pravni položaj oziroma izposluje zase izboljšanje svojega pravnega položaja. Z izrednim poročilom upravitelja pa se upnikov pravni položaj v stečajnem postopku ne spremeni, zato mu je že zakon odrekel procesno legitimacijo oziroma upravičenost do zahteve za izredno poročilo upravitelja.