nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pojem nasilja v družini - psihično nasilje - zalezovanje - protipravni poseg - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - trajanje ukrepa - prepustitev stanovanja - ukrep prepovedi približevanja - primernost in sorazmernost ukrepa - tehtanje okoliščin
Med oblikami nedovoljenega nasilja sta v 3. členu ZPND navedena tudi psihično nasilje in zalezovanje. Kot psihično nasilje so opredeljena ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Zalezovanje je naklepno ponavljajoče se neželeno vzpostavljanje stika, zasledovanje, fizično vsiljevanje, opazovanje, zadrževanje na krajih, kjer se žrtev giba ali druga oblika neželenega vdora v življenje žrtve.
Po 19. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilju, ki je žrtvi prizadejal škodo na zdravju ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice, prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev, in se zadrževati v njegovi bližini, mu prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja, prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb, in prepove vzpostaviti srečanje z žrtvijo. Po 21. členu ZPND lahko sodišče povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, naloži, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Če sta žrtev in povzročitelj nasilja skupna lastnika stanovanja, sodišče omeji trajanje ukrepa na največ 12 mesecev. V sklepu, s katerim sodišče izreče ukrep po tem zakonu, izreče tudi denarno kazen za primer, če povzročitelj nasilja ne bo ravnal v skladu s sklepom sodišča ali bo kršil dolžnost iz petega odstavka 21. člena ali dolžnost iz petega odstavka 22. člena tega zakona (22.č člen ZPND).
O trajanju ukrepov odloči sodišče ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja poseganja v duševno integriteto žrtve. Samo po sebi zato ni pomembno, ali je povzročitelj nasilja vršil "zgolj" eno ali več oblik nasilja. Tudi sklicevanje na en primer iz sodne prakse še ne utemeljuje zatrjevanega predolgega trajanja ukrepov v obravnavanem primeru. Devetmesečno trajanje ukrepov je sorazmerno z ugotovitvami o hudo porušenem duševnem ravnovesju predlagateljice.
Ugotovitve o nasilnih ravnanjih nasprotnega udeleženca in ogroženosti predlagateljice utemeljujejo izrek prepustitve stanovanjske hiše ter prepovedi zadrževanja v njeni bližini in v bližini predlagateljičinega delovnega mesta.
Utemeljen je pritožbeni očitek o nesorazmernosti ukrepa, kolikor se nanaša na prepoved zadrževanja na nepremičninah, ki jih nasprotni udeleženec uporablja za parkiranje tovornjakov, prikolic in strojev, potrebnih za opravljanje svoje dejavnosti, in kot dovozno pot do parkirišča. V delu, v katerem je zemljišča in objekt, namenjen za opravljanje poklicne dejavnosti nasprotnega udeleženca, mogoče ločiti od ostalih nepremičnin, bi taka prepoved predstavljala prekomeren poseg v opravljanje dejavnosti, ki jo nasprotni udeleženec opravlja v okviru gospodarske družbe.
vstop stranke v postopek - stečajni postopek nad tožečo stranko - stranska intervencija
Pritožnika ne zatrjujeta, da bi bila tožeča stranka že izbrisana iz sodnega registra, to tudi ne izhaja iz sodnega registra. Kako dolgo bo še trajal stečajni postopek ni mogoče prejudicirati. Dokler je tožeča stranka še vpisana v sodni register, tako dolgo lahko stranski intervenient intervenira na njeni strani in doseže razveljavitev skupščinskih sklepov.
ugovor novega dolžnika - ugovor po izteku roka - predlog za ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - potrebnost stroškov - preizkus potrebnosti stroškov
Pravno sredstvo dolžnika, tudi novega dolžnika v izvršilnem postopku, je ugovor, t. j. ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor po izteku roka. ZIZ ne predvideva predloga dolžnika za ustavitev izvršilnega postopka. Umik predloga za izvršbo lahko vloži upnik, dolžnik pa mora, če želi doseči ustavitev izvršilnega postopka, vložiti dovoljen, pravočasen in utemeljen ugovor.
Sodišče mora v obrazložitvi sklepa o stroških navesti, zakaj določene s strani upnika priglašene stroške smatra za potrebne za izvršbo.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev
Obveznost plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila že s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse, ugovor pa je vložila prepozno in je ta sklep pravnomočen, je sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo tožbo za umaknjeno.
Dolžnik ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi z nepravočasnostjo pritožbe, ki so v tej zadevi edino pravno pomembne, ne izpodbija. Pritožbeno sodišče zato dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ocenjuje za pravilne, saj dolžnik nasprotnega niti ne zatrjuje.
upnik - upniški odbor - izredno poročilo upravitelja - zavrženje predloga - aktivna procesna legitimacija upnika - pravni interes
Posameznemu upniku je priznan pravni interes le za tista procesna dejanja v postopku, s katerimi lahko neposredno in konkretno varuje svoje pravice, pravni interes oziroma pravni položaj oziroma izposluje zase izboljšanje svojega pravnega položaja. Z izrednim poročilom upravitelja pa se upnikov pravni položaj v stečajnem postopku ne spremeni, zato mu je že zakon odrekel procesno legitimacijo oziroma upravičenost do zahteve za izredno poročilo upravitelja.
ZVEtL-1 člen 3, 19, 21, 21/2, 25. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7. ZD člen 132.
vzpostavitev etažne lastnine - upravičen predlagatelj - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - etažni lastnik - elaborat - prekoračitev zahtevka - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica do izjave
Do prekoračitve tožbenega zahtevka in v zvezi s tem očitane kršitve pravil postopka v obravnavani zadevi ni prišlo. Čeprav je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v podstrešni etaži stavbe v izmeri 76 m², iz kasneje izdelanega elaborata pa izhaja, da gre za 93,4 m², je pomembno le, da je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na celotnem mansardnem stanovanju.
ZPŠOIRSP člen 4, 10, 11. OZ člen 179. ZPP člen 7, 8, 212.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravic - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - izguba zaposlitve - trditveno in dokazno breme - dokazno breme - dokazna stiska - socialni transferji - pomanjkljive trditve - izvedensko mnenje - vzročna zveza
Tožnica ni predložila niti enega dokazila, da bi v času izbrisa iskala službo (npr. prijave na razpis, vabila na razgovor, zavrnitve potencialnega delodajalca …), niti ni podala trditev o tem, kje naj bi domnevno skušala najti delo in kateri delodajalci naj bi jo zavrnili z obrazložitvijo, da se ne bodo ukvarjali s postopkom zaprosila za delovno dovoljenje. Torej ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče ni upoštevalo, da je bila tožnica zaradi časovne oddaljenosti v dokazni stiski, saj je ta domnevna dokazna stiska (odsotnost oziroma izguba listinskih dokazil) ne odvezuje njene dolžnosti navajati pravno pomembna dejstva (trditve). Da dokazi manjkajočih trditev ne morejo nadomestiti, je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00043428
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3, 36. ZFPPIPP člen 136, 136/1, 151a, 221j, 221j/1, 373, 373/2. ZPP člen 81, 98, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23. OZ člen 78, 78/1. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1.
postopek prisilne poravnave - pritožba delničarja - dopustnost pritožbe - prokura - prokurist - preklic prokure - učinkovanje preklica - učinek prenehanja pooblastila - dobroverni tretji - vročitev - vpis spremembe v sodni register - deklaratoren vpis - zakoniti zastopnik - direktor družbe - upravičenje za zastopanja družbe - procesna upravičenja prokurista - procesna dejanja zakonitega zastopnika - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - možnost sodelovanja v postopku
Prokurist je izgubil upravičenje za zastopanje že z izjavo zakonitega zastopnika o preklicu, v razmerju do dobrovernih tretjih pa je preklic začel učinkovati z vpisom tega pravnega dejstva v sodni register (prvi odstavek 78. člena OZ v zvezi s 36. členom ZGD-1), ne glede na to, kdaj je bil in ali je bil preklic prokure prokuristu vročen. Pogoj za veljavnost preklica prokure ni vročitev preklica prokuristu, kot to trdi pritožnik.
Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila, poslovno voljo pravne osebe pa oblikuje poslovodja kot zakoniti zastopnik dolžnika, in ne prokurist. Zato je v primeru, kadar si procesna dejanja prokurista in zakonitega zastopnika nasprotujejo, potrebno upoštevati procesna dejanja zakonitega zastopnika.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00045184
DZ člen 7, 7/2, 149, 149/1, 149/2, 160, 160/1, 171, 171/2. Obiteljski zakon (Družinski zakon, Hrvaška, 2015) člen 98, 98/3. Zakon o međunarodnom privatnom pravu (Zakon o mednarodnem zasebnem pravu, Hrvaška, 2017) člen 14. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 1, 1/2-a.
razmerja med starši in otroki - odločanje po uradni dolžnosti - odsvojitev premoženja otrok - koristi otroka kot pravni standard - ukrepi za varstvo koristi otroka - zavarovanje koristi otrok - omejitev starševske skrbi - prepoved odsvojitve in obremenitve - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - uporaba domačega in tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - pravna sposobnost fizične osebe - poslovna sposobnost
Šele če obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske koristi, mora sodišče izreči ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa DZ. Za zavarovanje premoženjskih koristi otroka lahko med drugim odloči, da staršem prepove odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja (drugi odstavek 171. člena DZ). Ker je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da sklenitev pravnega posla mladoletnega otroka ne ogroža, sodišče nima podlage za izrek ukrepa po določbah DZ.
Odobritev predpogodbe s strani slovenskega sodišča ni predpogoj za odobritev pravnega posla s strani hrvaškega upravnega organa. Obiteljski zakon Republike Hrvaške v tretjem odstavku 98. člena vsebuje določbo, da potrebujejo starši za odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja soglasje oblastnega organa. Ker Uredba ES št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 (Uredba Rim I), ki zavezuje države članice EU, kamor sodi tudi Republika Hrvaška, s področja svoje uporabe izključuje vprašanje pravne in poslovne sposobnosti fizičnih oseb, bi bilo potrebno uporabiti določbe hrvaškega Zakona o međunarodnom privatnom pravu, ki v 14. členu določa, da se za pravno in poslovno sposobnost osebe uporabi pravo države, katere državljan je. Naš DZ, ki se uporablja od 15. 4. 2019, pa je zahtevo, da starši za obremenitev in odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja potrebujejo soglasje oblastvenega organa, opustil.
ZPP člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 180, 279c, 481, 481/1, 481/1-1. ZTNP-1 člen 11, 11/4. ZUS-1 člen 7, 7/3. URS člen 22, 23.
stvarna pristojnost - ugovor stvarne nepristojnosti - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - ustalitev pristojnosti - sodišče splošne pristojnosti - specializirano sodišče
Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP).
Če sodišče pri uradnem preizkusu ne podvomi v svojo stvarno pristojnost in je niti tožena stranka pravočasno ne graja, pride do tihega dogovora o stvarni pristojnosti oziroma do njene ustalitve, in sicer tudi v morebitnem primeru zadeve iz pristojnosti specializiranega sodišča.
ZPP člen 70, 70-6, 80. ZFPPIPP člen 53, 53/3, 121, 121/1. DZ člen 262, 262/1. ZNP-1 člen 57.
postopek osebnega stečaja - izločitev stečajnega upravitelja - predlog dolžnika - zavrženje zahteve za izločitev - pristranskost - okoliščine osebne narave - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - nestrinjanje dolžnika - izpolnjevanje obveznosti - skrbnost stečajnega upravitelja - zavrženje ugovora - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - komunikacija organa s stranko - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - procesna predpostavka - zdravstveno stanje dolžnika - huda demenca - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - zmožnost razsojanja - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nič od tistega, kar je navajal dolžnik v zahtevi za izločitev upravitelja in v ugovoru zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ne predstavlja razlogov za izločitev upravitelja v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upravitelj je na vse očitke dolžnika argumentirano odgovoril. Iz njegovega odgovora pa ne izhaja, da svojih obveznosti v tem postopku osebnega stečaja ne bi izpolnjeval. Glede na slabo zdravstveno stanje dolžnika upravitelj komunicira z njegovo ženo in sinom, kar potrjujejo opravljeni telefonski klici. Upravitelj tako dolžnika na takšen način očitno obvešča o stanju zadeve ter o pomembnih dejstvih. Res je sicer, da bi v določenih okoliščinah morebitna upraviteljeva neskrbnost lahko odražala njegovo pristranskost v razmerju do strank postopka, vendar pa v danem primeru takšne neskrbnosti ni zaznati.
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da ima dolžnik res hude zdravstvene težave, vendar pa le glede na njihov opis v predloženi listinski dokumentaciji ni mogoče zaključiti, da vplivajo na dolžnikovo zmožnost razsojanja, pri čemer tudi iz dolžnikovih navedb v pritožbi ne izhaja, da ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj.
Skupno premoženje tožnika in njegove družine znaša 54.880,80 EUR. Od tega 9.906,40 EUR odpade na vrednost 122 delnic A., ki so v tožnikovi lasti. Skupno premoženje tožnika in njegove družine tako nedvomno bistveno presega cenzus, ki je določen v višini 19.304,64 EUR. V tem primeru pa tudi po stališču pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji določeni v 11. členu ZST-1, da bi se tožnika oprostilo plačila sodne takse.
OZ člen 419, 419/1. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/4, 207, 207/2, 208, 208/1.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo - cesija - vstop tretje osebe v pravdo - procesna aktivna legitimacija - stvarna aktivna legitimacija - prekinitev postopka - poziv upravitelja k prevzemu pravde - nedovoljena pritožba
Odtujitev stvari med pravdo povzroči, da stvarna legitimacija preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika, procesna legitimacija pa kljub temu ostane pri prvotnem tožniku. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 419. člena OZ, po kateri za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar pa ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Ta določba je materialnopravne narave, medtem ko določba drugega odstavka 190. člena ZPP ureja procesno situacijo, ki nastopi v primeru odtujitve stvari, o kateri teče pravda, ko torej pride do ločitve procesne legitimacije od stvarne.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - izboljšanje zdravstvenega stanja - odpust z zdravljenja
Za odločanje o predlogu za odpust so pravno relevantna zgolj dejstva, ali se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca v času od izdaje sklepa, s katerim je bil nasprotnemu udeležencu izrečen ukrep sprejema v varovani oddelek SVZ, do izdaje izpodbijanega sklepa, izboljšalo.
ZFPPIPP člen 330, 330/1, 330/2, 395, 395/2, 395/3, 395/4, 399, 399/1. ZIZ člen 221. URS člen 33.
postopek osebnega stečaja - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji - stanovanjska hiša - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - dom dolžnika - kogentna določba - pravnomočnost sklepa - izvršilni naslov - nalog za izpraznitev - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - slab socialni položaj dolžnika - izvršilna dejanja - izvršitev sodnega sklepa - odložitev izvršitve - stečajni upravitelj - ovira za prodajo premoženja - sklenitev najemne pogodbe - test sorazmernosti - višina terjatve upnika - ločitvena pravica - izhodiščna cena - poplačilo zavarovane terjatve - pravica do zasebne lastnine - učinkovanje odpusta obveznosti
Sodišče pri izdaji sklepa glede izpraznitve in izročitve nepremičnine nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi in izročitvi odloči drugače kot izhaja to iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Na navedeno obveznost dolžnice zato pritožbeno zatrjevane socialne okoliščine dolžnice ne morajo vplivati.
Vzrok za nastanek obveznosti, za katero odgovarja dolžnik upniku, ki je prijavil svojo terjatev, na prodajo premoženja nima vpliva.
podjemna pogodba - dogovor o plačilu - cena za opravljeno delo - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - revizija letnih računovodskih izkazov - izpolnitev pogodbe - izpolnitev podjemne pogodbe - plačilna obveznost - izpolnitev denarne obveznosti - pogodba o zaposlitvi - način izpolnitve obveznosti - dogovor o načinu plačila - plačilno sredstvo - obseg izpolnitve obveznosti
Jedro spora ni v tem, da je bilo s strani tožnice in A. A. delo opravljeno, temveč, ali je toženka svojo obveznost po podjemni pogodbi v celoti izpolnila.
V tu obravnavani zadevi osnovni dogovor predstavlja podjemna pogodba in je pogodba o zaposlitvi zgolj sredstvo za izpolnitev obveznosti iz osnovnega dogovora.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi namenjena zgolj realizaciji podjemne pogodbe, se za pravno zmotno izkaže pritožbeno stališče, da nadomestilo plače ne predstavlja izplačila pogodbenega zneska ter da sta v spornem obdobju obstajala dva pravna naslova dohodkov A. A. in tožnice, eden iz naslova nadomestila plače zaradi bolezni A. A. in drugi pogodba. Dejstvo je, da je bil A. A. pri toženki zaposlen zato, da se je izvedlo plačilo po podjemni pogodbi.
izvršilni stroški - stroški ugovora - stroški odgovora na ugovor - neutemeljenost - potrebnost - načelo krivde - načelo uspeha
Ni pritrditi sodišču prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, nenazadnje sodišče prve stopnje ugotavlja pravnorelevantna dejstva v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi dokazil, ki jih je priložil upnik k odgovoru na ugovor.