vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - fikcija vročitve
Pritožba s trditvami, kdaj je dolžnica sklep prejela v hišni predalčnik, zaključka o dnevu vročitve ne more izpodbiti, saj se glede na določbo četrtetga odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pisanje v primeru vročitve s fikcijo šteje za vročeno s potekom tega roka, in torej dejstvo, kdaj stranka pisanje dejansko prejme v hišni predalčnik, za ta zaključek ni pravno pomembno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00043726
OZ člen 72, 72/1, 72/2, 74, 76, 80, 240, 393, 393/1, 393/3, 406. ZPP člen 351. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47, 47/1. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 31, 31/2.
pogodba o sofinanciranju - aktivna stvarna legitimacija - sofinanciranje projekta - kršitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - navajanje neresničnih podatkov v izjavi - vračilo izplačanih sredstev - solidarna obveznost - deljiva obveznost - višja sila - pooblastilo za zastopanje
Ker sta oba upnika zahtevala en znesek, ki jima je bil tudi prisojen, pomeni, da je bila vsakemu od njiju prisojena polovica zneska in ne vsakemu od njiju celoten znesek. Sodišče prve stopnje pa bi bilo dolžno prisoditi celoten znesek, do katerega bi bila upnika upravičena solidarno le, če bi dokazala, da je bila solidarnost med njima dogovorjena ali določena z zakonom.
Nerelevantne so tudi pritožbene navedbe o tem, kako se je prva tožnica pravdala v upravnem postopku oziroma kako bi se tam pravdala tožena stranka; v konkretnem primeru so pomembne le trditve in dokazi, ki sta jih pravdni stranki navedli oziroma predložili v tem sporu. Prav tako niso relevantne navedbe tožene stranke v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, saj se je tam presojalo (upravno) razmerje med Agencijo in prvo tožnico, v tem sporu pa je relevantno (pogodbeno) razmerje med prvo tožnico in končnim upravičencem. Navedenega ne more spremeniti okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnica, da sta dokončanje projekta potrdila prva in druga tožnica, saj sta slednji preverjali le skladnost projekta s pisno dokumentacijo (predloženimi računi in drugimi dokazili).
postopek prisilne poravnave - postopek preizkusa terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - ugovorni razlog - rok za vložitev ugovora - priznana terjatev - sklep o preizkusu terjatev - kasnejše spremembe okoliščin
Sodišče odloča o tem, katere pravočasno prerekane terjatve so verjetno izkazane, ne more pa spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju terjatve tako, da bi priznano terjatev štelo kot prerekano.
zavarovalna pogodba - obvestilo o zapadlosti premije - opomin - posledice, če premija ni plačana - prenehanje zavarovalnega kritja
Obvestilo o zapadlosti premije z opozorilom o prenehanju zavarovalnega kritja po tretjem odstavku 937. člena OZ je bilo pritožniku posredovano z opominom, da bi mu moralo biti opozorilo posredovano s samostojnim pismom (ne pa skupaj s položnico) iz zakonskih določb ne izhaja. Samo besedilo opomina z opozorilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja pa je jasno in nedvoumno.
Oseba, ki pravice uveljavi pri zasebniku in ne pri izvajalcih, vključenih v javno mrežo (javni zavodi ali koncesionarji) nosi sama stroške zdravstvenih storitev.
izločitvena pravica - pravočasna prijava izločitvene pravice - izročitev nepremičnine kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izguba izločitvene pravice
Z zamudo trimesečnega roka po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upnik ne izgubi izločitvene pravice, izgubi jo šele takrat, ko upravitelj proda to premoženje. Pri tem pa je pomembno vprašanje, ali izločitvena pravica sploh obstaja. Smiselna uporaba določil o preizkusu terjatev pa narekuje, da upravitelj preizkusi tudi izločitvene pravice, ki so bile prijavljene po poteku roka iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP.
Dolžnik ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi z nepravočasnostjo pritožbe, ki so v tej zadevi edino pravno pomembne, ne izpodbija. Pritožbeno sodišče zato dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ocenjuje za pravilne, saj dolžnik nasprotnega niti ne zatrjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00046615
ZVEtL-1 člen 48, 48/1-1, 48/1-3. ZPP člen 343, 343/4.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - udeleženci postopka - predlagatelj - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastnik - nedovoljena pritožba
Po prvem odstavku 48. člena ZVEtL-1 posamezni etažni lastnik ne more sam nastopati kot udeleženec, saj ni bil niti predlagatelj niti ne gre za situacijo, da ne bi bili izpolnjeni pogoji za udeležbo skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov. Ti pogoji očitno so izpolnjeni, saj skupnost etažnih lastnikov nastopa kot udeleženec v tem postopku (zastopa jo upravnik).
OZ člen 419, 419/1. ZPP člen 190, 190/2, 205, 205/4, 207, 207/2, 208, 208/1.
odtujitev stvari ali pravice med pravdo - cesija - vstop tretje osebe v pravdo - procesna aktivna legitimacija - stvarna aktivna legitimacija - prekinitev postopka - poziv upravitelja k prevzemu pravde - nedovoljena pritožba
Odtujitev stvari med pravdo povzroči, da stvarna legitimacija preide na pridobitelja kot singularnega pravnega naslednika, procesna legitimacija pa kljub temu ostane pri prvotnem tožniku. Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na določbo prvega odstavka 419. člena OZ, po kateri za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar pa ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. Ta določba je materialnopravne narave, medtem ko določba drugega odstavka 190. člena ZPP ureja procesno situacijo, ki nastopi v primeru odtujitve stvari, o kateri teče pravda, ko torej pride do ločitve procesne legitimacije od stvarne.
Določilo 206. člena ZPP sodišče nikjer ne zavezuje k predložitvi predloga za izdajo svetovalnega mnenja k sklepu o prekinitvi postopka. Določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP sodišču daje možnost, da postopek prekine in Vrhovnemu sodišču RS predlaga izdajo svetovalnega mnenja, če se tako odloči. Sodišče je tisto, ki odloči, ali bo postopek prekinilo ali ne. In sodišče se je v predmetni zadevi odločilo, da postopek prekine. Ni določena pravica strank zahtevati, da se ob izdaji sklepa o prekinitvi postopka, že presoja dopustnost in utemeljenost predloga za izdajo svetovalnega mnenja, saj bo o slednjem odločalo Vrhovno sodišče RS.
povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - nesreča pri delu pri pravni osebi, ki ni delodajalec - odgovornost delodajalca za škodo - dejanski delodajalec - zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - poklicna usposobljenost delavca - delo na višini
Kadar formalni delodajalec napoti delavca na delo k uporabniku, za škodo poleg uporabnika ne odgovarja zgolj zato, ker ima sklenjeno delovno razmerje z delavcem. Njegova odgovornost je podana le tedaj, če mu je mogoče očitati protipravno in krivdno ravnanje, ki je bilo v vzročni zvezi s poškodbo delavca.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
V primerih, ko ne gre za izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, temveč mora dolžnik izprazniti nepremičnino, ki ni in ni bila v njegovi lasti, ne pride v poštev presoja sorazmernosti med višino upnikove denarne terjatve in posegom v dolžnikovo lastninsko pravico, ko bi bilo slednjo mogoče obvarovati, če bi se dolžniku dala možnost, da terjatev v času odloga poplača. Sodišče mora v takem primeru tehtati med upnikovo pravico do učinkovite izvršbe in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki ni absolutne narave. Sodna praksa, ki priznava poslabšanje zdravja kot pravno priznano škodo, se nanaša na težka bolezenska stanja, ki dolžnike resneje ogrožajo. Dolžnik se je imel do sedaj že možnost iz nepremičnine izseliti oziroma je po določenem času od nastanka izvršilnega naslova utemeljeno pričakovanje, da si je dolžnik prizadeval dobiti nastanitev oziroma vsaj začel ustrezen postopek. Na dolžniku je namreč breme, da si v določenem razumnem času zagotovi nadomestno bivanje.
izvršilni stroški - stroški ugovora - stroški odgovora na ugovor - neutemeljenost - potrebnost - načelo krivde - načelo uspeha
Ni pritrditi sodišču prve stopnje, da upnikov odgovor na ugovor ni v ničemer pripomogel k rešitvi zadeve, nenazadnje sodišče prve stopnje ugotavlja pravnorelevantna dejstva v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi dokazil, ki jih je priložil upnik k odgovoru na ugovor.
zamudna sodba - vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - rok za odgovor na tožbo - pretrganje roka - terjatev iz naslova stroškov opominjanja - razdelilnik stroškov - nedopustnost uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Kar se tiče podlage in višine stroškov opominov, pritožba nima prav, da v tem delu niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožnik je tožbi priložil razdelilnike stroškov za posamezne mesece, ki vsebujejo med ostalim tudi stroške opominjanja. Toženka na tožbo ni pravočasno odgovorila, zato se šteje, da so v tožbi navedena dejstva resnična.
odločitev o stroških postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obstoj terjatve - izpolnitev obveznosti - izpolnitev terjatve s strani tretjega - trditveno in dokazno breme - nove trditve v pritožbi - prepozne trditve
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno 158. člen ZPP, ki določa, da mora tisti, ki je umaknil tožbo, nasprotniku povrniti njegove stroške, razen če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Res je, da v konkretni pravdi ni šlo za točno tako situacijo, saj toženka ni izpolnila zahtevka, ki sta ga tožnika uveljavljala v tej pravdi, vendar je kljub temu podan položaj, ki se v vseh bistvenih značilnostih sklada s pravilom 158. člena ZPP, zato je na mestu analogna uporaba navedenega člena.
Pri denarnih terjatvah za upnika ni bistveno, kdo izpolni terjatev, temveč je bistveno dejstvo, da je terjatev izpolnjena (plačana). Izpolni lahko tudi kdo tretji in upnik je tako izpolnitev dolžan sprejeti (primerjaj 271. člen OZ). V zvezi s paulijansko tožbo je še posebej določeno, da se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost (četrti odstavek 259. člena OZ). Pritožba navaja, da terjatve do tožnikov ni plačala toženka, temveč A. A., vendar za to ne ponudi nobenih prepričljivih dokazov.
ZVEtL-1 člen 3, 19, 21, 21/2, 25. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7. ZD člen 132.
vzpostavitev etažne lastnine - upravičen predlagatelj - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - etažni lastnik - elaborat - prekoračitev zahtevka - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica do izjave
Do prekoračitve tožbenega zahtevka in v zvezi s tem očitane kršitve pravil postopka v obravnavani zadevi ni prišlo. Čeprav je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v podstrešni etaži stavbe v izmeri 76 m², iz kasneje izdelanega elaborata pa izhaja, da gre za 93,4 m², je pomembno le, da je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na celotnem mansardnem stanovanju.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00045184
DZ člen 7, 7/2, 149, 149/1, 149/2, 160, 160/1, 171, 171/2. Obiteljski zakon (Družinski zakon, Hrvaška, 2015) člen 98, 98/3. Zakon o međunarodnom privatnom pravu (Zakon o mednarodnem zasebnem pravu, Hrvaška, 2017) člen 14. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 1, 1/2-a.
razmerja med starši in otroki - odločanje po uradni dolžnosti - odsvojitev premoženja otrok - koristi otroka kot pravni standard - ukrepi za varstvo koristi otroka - zavarovanje koristi otrok - omejitev starševske skrbi - prepoved odsvojitve in obremenitve - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - uporaba domačega in tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - pravna sposobnost fizične osebe - poslovna sposobnost
Šele če obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske koristi, mora sodišče izreči ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa DZ. Za zavarovanje premoženjskih koristi otroka lahko med drugim odloči, da staršem prepove odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja (drugi odstavek 171. člena DZ). Ker je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da sklenitev pravnega posla mladoletnega otroka ne ogroža, sodišče nima podlage za izrek ukrepa po določbah DZ.
Odobritev predpogodbe s strani slovenskega sodišča ni predpogoj za odobritev pravnega posla s strani hrvaškega upravnega organa. Obiteljski zakon Republike Hrvaške v tretjem odstavku 98. člena vsebuje določbo, da potrebujejo starši za odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja soglasje oblastnega organa. Ker Uredba ES št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 (Uredba Rim I), ki zavezuje države članice EU, kamor sodi tudi Republika Hrvaška, s področja svoje uporabe izključuje vprašanje pravne in poslovne sposobnosti fizičnih oseb, bi bilo potrebno uporabiti določbe hrvaškega Zakona o međunarodnom privatnom pravu, ki v 14. členu določa, da se za pravno in poslovno sposobnost osebe uporabi pravo države, katere državljan je. Naš DZ, ki se uporablja od 15. 4. 2019, pa je zahtevo, da starši za obremenitev in odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja potrebujejo soglasje oblastvenega organa, opustil.