ZPP člen 17, 17/2, 19, 19/1, 19/2, 180, 279c, 481, 481/1, 481/1-1. ZTNP-1 člen 11, 11/4. ZUS-1 člen 7, 7/3. URS člen 22, 23.
stvarna pristojnost - ugovor stvarne nepristojnosti - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - ustalitev pristojnosti - sodišče splošne pristojnosti - specializirano sodišče
Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji ne pazi ves čas po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki. Pozneje se lahko izreče za stvarno nepristojno še do razpisa glavne obravnave, vendar le na ugovor tožene stranke v odgovoru na tožbo (prvi in drugi odstavek 19. člena ZPP).
Če sodišče pri uradnem preizkusu ne podvomi v svojo stvarno pristojnost in je niti tožena stranka pravočasno ne graja, pride do tihega dogovora o stvarni pristojnosti oziroma do njene ustalitve, in sicer tudi v morebitnem primeru zadeve iz pristojnosti specializiranega sodišča.
odločitev o stroških postopka - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - obstoj terjatve - izpolnitev obveznosti - izpolnitev terjatve s strani tretjega - trditveno in dokazno breme - nove trditve v pritožbi - prepozne trditve
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških pravilno uporabilo materialno pravo, konkretno 158. člen ZPP, ki določa, da mora tisti, ki je umaknil tožbo, nasprotniku povrniti njegove stroške, razen če je tožbo umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Res je, da v konkretni pravdi ni šlo za točno tako situacijo, saj toženka ni izpolnila zahtevka, ki sta ga tožnika uveljavljala v tej pravdi, vendar je kljub temu podan položaj, ki se v vseh bistvenih značilnostih sklada s pravilom 158. člena ZPP, zato je na mestu analogna uporaba navedenega člena.
Pri denarnih terjatvah za upnika ni bistveno, kdo izpolni terjatev, temveč je bistveno dejstvo, da je terjatev izpolnjena (plačana). Izpolni lahko tudi kdo tretji in upnik je tako izpolnitev dolžan sprejeti (primerjaj 271. člen OZ). V zvezi s paulijansko tožbo je še posebej določeno, da se toženec lahko izogne izpodbijanju, če izpolni dolžnikovo obveznost (četrti odstavek 259. člena OZ). Pritožba navaja, da terjatve do tožnikov ni plačala toženka, temveč A. A., vendar za to ne ponudi nobenih prepričljivih dokazov.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - nastanek taksne obveznosti - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za tožbo - domneva umika tožbe - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - rok za vložitev predloga za taksno oprostitev
Obveznost plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila že s plačilnim nalogom pozvana k plačilu sodne takse, ugovor pa je vložila prepozno in je ta sklep pravnomočen, je sodišče ravnalo pravilno, ko je štelo tožbo za umaknjeno.
Pravdni stranki ob sklepanju primarne pogodbe dne 15. 10. 2013 soglasja volj glede obveznosti tožene stranke sklepati dodatne pogodbe s tretjimi osebami za uspešno izvedbo postopka verifikacije, nista mogli doseči.
Če bi namreč tožena stranka morala storiti vse, kar je v njeni moči, riziki ne bi obstajali.
Načelo vestnosti in poštenja sicer terja od udeležencev, da si pri sklepanju obligacijskih razmerij in pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, temveč tudi za interese nasprotne stranke. To pa ne pomeni, da bi v obravnavanem primeru tožena stranka za interese tožeče stranke morala skrbeti do te mere, da bi jo bilo mogoče prisiliti v sklenitev dodatne pogodbe z Občino A.
ZPP člen 70, 70-6, 80. ZFPPIPP člen 53, 53/3, 121, 121/1. DZ člen 262, 262/1. ZNP-1 člen 57.
postopek osebnega stečaja - izločitev stečajnega upravitelja - predlog dolžnika - zavrženje zahteve za izločitev - pristranskost - okoliščine osebne narave - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - nestrinjanje dolžnika - izpolnjevanje obveznosti - skrbnost stečajnega upravitelja - zavrženje ugovora - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - komunikacija organa s stranko - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - pravdna sposobnost - procesna sposobnost - procesna predpostavka - zdravstveno stanje dolžnika - huda demenca - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - zmožnost razsojanja - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nič od tistega, kar je navajal dolžnik v zahtevi za izločitev upravitelja in v ugovoru zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ne predstavlja razlogov za izločitev upravitelja v smislu 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upravitelj je na vse očitke dolžnika argumentirano odgovoril. Iz njegovega odgovora pa ne izhaja, da svojih obveznosti v tem postopku osebnega stečaja ne bi izpolnjeval. Glede na slabo zdravstveno stanje dolžnika upravitelj komunicira z njegovo ženo in sinom, kar potrjujejo opravljeni telefonski klici. Upravitelj tako dolžnika na takšen način očitno obvešča o stanju zadeve ter o pomembnih dejstvih. Res je sicer, da bi v določenih okoliščinah morebitna upraviteljeva neskrbnost lahko odražala njegovo pristranskost v razmerju do strank postopka, vendar pa v danem primeru takšne neskrbnosti ni zaznati.
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da ima dolžnik res hude zdravstvene težave, vendar pa le glede na njihov opis v predloženi listinski dokumentaciji ni mogoče zaključiti, da vplivajo na dolžnikovo zmožnost razsojanja, pri čemer tudi iz dolžnikovih navedb v pritožbi ne izhaja, da ne bi bil sposoben razumeti pomena svojih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00043726
OZ člen 72, 72/1, 72/2, 74, 76, 80, 240, 393, 393/1, 393/3, 406. ZPP člen 351. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 47, 47/1. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 31, 31/2.
pogodba o sofinanciranju - aktivna stvarna legitimacija - sofinanciranje projekta - kršitev pogodbe - pogodbena odškodninska odgovornost - navajanje neresničnih podatkov v izjavi - vračilo izplačanih sredstev - solidarna obveznost - deljiva obveznost - višja sila - pooblastilo za zastopanje
Ker sta oba upnika zahtevala en znesek, ki jima je bil tudi prisojen, pomeni, da je bila vsakemu od njiju prisojena polovica zneska in ne vsakemu od njiju celoten znesek. Sodišče prve stopnje pa bi bilo dolžno prisoditi celoten znesek, do katerega bi bila upnika upravičena solidarno le, če bi dokazala, da je bila solidarnost med njima dogovorjena ali določena z zakonom.
Nerelevantne so tudi pritožbene navedbe o tem, kako se je prva tožnica pravdala v upravnem postopku oziroma kako bi se tam pravdala tožena stranka; v konkretnem primeru so pomembne le trditve in dokazi, ki sta jih pravdni stranki navedli oziroma predložili v tem sporu. Prav tako niso relevantne navedbe tožene stranke v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS, saj se je tam presojalo (upravno) razmerje med Agencijo in prvo tožnico, v tem sporu pa je relevantno (pogodbeno) razmerje med prvo tožnico in končnim upravičencem. Navedenega ne more spremeniti okoliščina, ki jo izpostavlja pritožnica, da sta dokončanje projekta potrdila prva in druga tožnica, saj sta slednji preverjali le skladnost projekta s pisno dokumentacijo (predloženimi računi in drugimi dokazili).
Dolžnik ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi z nepravočasnostjo pritožbe, ki so v tej zadevi edino pravno pomembne, ne izpodbija. Pritožbeno sodišče zato dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ocenjuje za pravilne, saj dolžnik nasprotnega niti ne zatrjuje.
izločitvena pravica - pravočasna prijava izločitvene pravice - izročitev nepremičnine kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izguba izločitvene pravice
Z zamudo trimesečnega roka po objavi oklica o začetku stečajnega postopka upnik ne izgubi izločitvene pravice, izgubi jo šele takrat, ko upravitelj proda to premoženje. Pri tem pa je pomembno vprašanje, ali izločitvena pravica sploh obstaja. Smiselna uporaba določil o preizkusu terjatev pa narekuje, da upravitelj preizkusi tudi izločitvene pravice, ki so bile prijavljene po poteku roka iz prvega odstavka 299. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00046615
ZVEtL-1 člen 48, 48/1-1, 48/1-3. ZPP člen 343, 343/4.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - udeleženci postopka - predlagatelj - skupnost etažnih lastnikov - etažni lastnik - nedovoljena pritožba
Po prvem odstavku 48. člena ZVEtL-1 posamezni etažni lastnik ne more sam nastopati kot udeleženec, saj ni bil niti predlagatelj niti ne gre za situacijo, da ne bi bili izpolnjeni pogoji za udeležbo skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov. Ti pogoji očitno so izpolnjeni, saj skupnost etažnih lastnikov nastopa kot udeleženec v tem postopku (zastopa jo upravnik).
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil dolžnik lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00043428
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3, 36. ZFPPIPP člen 136, 136/1, 151a, 221j, 221j/1, 373, 373/2. ZPP člen 81, 98, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23. OZ člen 78, 78/1. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1.
postopek prisilne poravnave - pritožba delničarja - dopustnost pritožbe - prokura - prokurist - preklic prokure - učinkovanje preklica - učinek prenehanja pooblastila - dobroverni tretji - vročitev - vpis spremembe v sodni register - deklaratoren vpis - zakoniti zastopnik - direktor družbe - upravičenje za zastopanja družbe - procesna upravičenja prokurista - procesna dejanja zakonitega zastopnika - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - možnost sodelovanja v postopku
Prokurist je izgubil upravičenje za zastopanje že z izjavo zakonitega zastopnika o preklicu, v razmerju do dobrovernih tretjih pa je preklic začel učinkovati z vpisom tega pravnega dejstva v sodni register (prvi odstavek 78. člena OZ v zvezi s 36. členom ZGD-1), ne glede na to, kdaj je bil in ali je bil preklic prokure prokuristu vročen. Pogoj za veljavnost preklica prokure ni vročitev preklica prokuristu, kot to trdi pritožnik.
Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila, poslovno voljo pravne osebe pa oblikuje poslovodja kot zakoniti zastopnik dolžnika, in ne prokurist. Zato je v primeru, kadar si procesna dejanja prokurista in zakonitega zastopnika nasprotujejo, potrebno upoštevati procesna dejanja zakonitega zastopnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00045815
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/2, 87, 90, 90/1, 190, 198, 271, 271/2, 492. ZFPPIPP člen 151, 158, 159, 244, 244/2, 263, 317, 318, 323. ZZK-1 člen 81, 81/3, 243, 243/1, 245, 245/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 8, 191, 191/1, 191/1-1, 191/2, 212, 274, 274/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-8.
podlaga pravnega posla (kavza, causa) - nasprotovanje moralnim načelom - ničnost pogodbe - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - sorazmernost - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - neupravičena pridobitev - ničnost kot sankcija za kršitev - ničnost prodajne pogodbe - uveljavljanje ničnosti pogodbe - nedopustna podlaga - začetek stečajnega postopka - čas uveljavljanja zahtevka - upnik - zavarovana terjatev - razmerje med stečajnim in izvršilnim postopkom - izbirno upravičenje upnika za poplačilo dolga - izbira vrste postopka - pravica upnika do izbire - pravni interes - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugovor litispendence - naknadno sosporništvo - zakoniti sodnik - pristranskost sodnika
Toženki s sporno prodajno pogodbo nista zasledovali namena zagotoviti plačilo kupnine za predmetno nepremičnino, pač pa je bil njun namen čim prej prenesti to nepremičnino skupaj s prilivi od najemnin iz premoženjske sfere prve toženke na drugo toženko ter na ta način preprečiti možnost, da bi to premoženje postalo del stečajne mase prve toženke, hkrati pa bi še naprej ostalo v krogu z bivšim zakonitim zastopnikom prve toženke povezanih oseb. S takšnim ravnanjem sta nedvomno izigrali stečajne upnike prve toženke.
Četudi ima upnik terjatev zavarovano z zastavno pravico, mu pravni red dopušča, da lahko sam presodi, da bo svoje interese učinkoviteje zavaroval v stečajnem postopku. Te presoje tožeče stranke zato druga toženka ne more izpodbijati s svojimi ocenami.
Okoliščina, ko je pogodba sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje (kot je to v obravnavani zadevi), presega dejanski stan izpodbojnosti in v skladu z ustaljeno sodno prakso upravičuje ničnostno sankcijo.
Upniku v primeru uspeha z ničnostno tožbo ni mogoče odrekati aktivne legitimacije za izbrisno tožbo.
Tožeča stranka lahko v takšnem primeru v korist stečajne mase uveljavlja zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve.
V zemljiški knjigi je z učinkom od dne 5. 12. 2014 zaznamovana predmetna izbrisna tožba za izbris vknjižbe prenosa lastninske pravice na zadevni nepremičnini na drugo toženko. Že na podlagi pravnomočne ugoditve tej izbrisni tožbi, pa bo tožeča stranka lahko dosegla, da bodo ob izbrisu lastninske pravice, ki je vknjižena v korist druge toženke, po uradni dolžnosti (samodejno) izbrisani tudi vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba te izbrisne tožbe, torej vključno s sporno zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018.
Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da si tožeča stranka z uveljavljanjem zahtevka za ugotovitev ničnosti pravnega posla za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice z dne 7. 3. 2018 ter za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom te zaznambe ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.
vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - fikcija vročitve
Pritožba s trditvami, kdaj je dolžnica sklep prejela v hišni predalčnik, zaključka o dnevu vročitve ne more izpodbiti, saj se glede na določbo četrtetga odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pisanje v primeru vročitve s fikcijo šteje za vročeno s potekom tega roka, in torej dejstvo, kdaj stranka pisanje dejansko prejme v hišni predalčnik, za ta zaključek ni pravno pomembno.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00045184
DZ člen 7, 7/2, 149, 149/1, 149/2, 160, 160/1, 171, 171/2. Obiteljski zakon (Družinski zakon, Hrvaška, 2015) člen 98, 98/3. Zakon o međunarodnom privatnom pravu (Zakon o mednarodnem zasebnem pravu, Hrvaška, 2017) člen 14. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 1, 1/2-a.
razmerja med starši in otroki - odločanje po uradni dolžnosti - odsvojitev premoženja otrok - koristi otroka kot pravni standard - ukrepi za varstvo koristi otroka - zavarovanje koristi otrok - omejitev starševske skrbi - prepoved odsvojitve in obremenitve - odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - uporaba domačega in tujega prava - uporaba tujega (hrvaškega) prava - pravna sposobnost fizične osebe - poslovna sposobnost
Šele če obstaja nevarnost, da bodo starši z odsvojitvijo ali obremenitvijo stvari iz premoženja svojega otroka ogrozili njegove premoženjske koristi, mora sodišče izreči ukrepe, ki jih za varstvo premoženjskih koristi otroka določa DZ. Za zavarovanje premoženjskih koristi otroka lahko med drugim odloči, da staršem prepove odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja (drugi odstavek 171. člena DZ). Ker je bilo v konkretnem primeru ugotovljeno, da sklenitev pravnega posla mladoletnega otroka ne ogroža, sodišče nima podlage za izrek ukrepa po določbah DZ.
Odobritev predpogodbe s strani slovenskega sodišča ni predpogoj za odobritev pravnega posla s strani hrvaškega upravnega organa. Obiteljski zakon Republike Hrvaške v tretjem odstavku 98. člena vsebuje določbo, da potrebujejo starši za odsvojitev ali obremenitev otrokovega premoženja soglasje oblastnega organa. Ker Uredba ES št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 (Uredba Rim I), ki zavezuje države članice EU, kamor sodi tudi Republika Hrvaška, s področja svoje uporabe izključuje vprašanje pravne in poslovne sposobnosti fizičnih oseb, bi bilo potrebno uporabiti določbe hrvaškega Zakona o međunarodnom privatnom pravu, ki v 14. členu določa, da se za pravno in poslovno sposobnost osebe uporabi pravo države, katere državljan je. Naš DZ, ki se uporablja od 15. 4. 2019, pa je zahtevo, da starši za obremenitev in odsvojitev stvari iz otrokovega premoženja potrebujejo soglasje oblastvenega organa, opustil.
podjemna pogodba - dogovor o plačilu - cena za opravljeno delo - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - revizija letnih računovodskih izkazov - izpolnitev pogodbe - izpolnitev podjemne pogodbe - plačilna obveznost - izpolnitev denarne obveznosti - pogodba o zaposlitvi - način izpolnitve obveznosti - dogovor o načinu plačila - plačilno sredstvo - obseg izpolnitve obveznosti
Jedro spora ni v tem, da je bilo s strani tožnice in A. A. delo opravljeno, temveč, ali je toženka svojo obveznost po podjemni pogodbi v celoti izpolnila.
V tu obravnavani zadevi osnovni dogovor predstavlja podjemna pogodba in je pogodba o zaposlitvi zgolj sredstvo za izpolnitev obveznosti iz osnovnega dogovora.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi namenjena zgolj realizaciji podjemne pogodbe, se za pravno zmotno izkaže pritožbeno stališče, da nadomestilo plače ne predstavlja izplačila pogodbenega zneska ter da sta v spornem obdobju obstajala dva pravna naslova dohodkov A. A. in tožnice, eden iz naslova nadomestila plače zaradi bolezni A. A. in drugi pogodba. Dejstvo je, da je bil A. A. pri toženki zaposlen zato, da se je izvedlo plačilo po podjemni pogodbi.
vstop stranke v postopek - stečajni postopek nad tožečo stranko - stranska intervencija
Pritožnika ne zatrjujeta, da bi bila tožeča stranka že izbrisana iz sodnega registra, to tudi ne izhaja iz sodnega registra. Kako dolgo bo še trajal stečajni postopek ni mogoče prejudicirati. Dokler je tožeča stranka še vpisana v sodni register, tako dolgo lahko stranski intervenient intervenira na njeni strani in doseže razveljavitev skupščinskih sklepov.
ugovor novega dolžnika - ugovor po izteku roka - predlog za ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - potrebnost stroškov - preizkus potrebnosti stroškov
Pravno sredstvo dolžnika, tudi novega dolžnika v izvršilnem postopku, je ugovor, t. j. ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor po izteku roka. ZIZ ne predvideva predloga dolžnika za ustavitev izvršilnega postopka. Umik predloga za izvršbo lahko vloži upnik, dolžnik pa mora, če želi doseči ustavitev izvršilnega postopka, vložiti dovoljen, pravočasen in utemeljen ugovor.
Sodišče mora v obrazložitvi sklepa o stroških navesti, zakaj določene s strani upnika priglašene stroške smatra za potrebne za izvršbo.
ZVEtL-1 člen 3, 19, 21, 21/2, 25. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7. ZD člen 132.
vzpostavitev etažne lastnine - upravičen predlagatelj - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - etažni lastnik - elaborat - prekoračitev zahtevka - veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravica do izjave
Do prekoračitve tožbenega zahtevka in v zvezi s tem očitane kršitve pravil postopka v obravnavani zadevi ni prišlo. Čeprav je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v podstrešni etaži stavbe v izmeri 76 m², iz kasneje izdelanega elaborata pa izhaja, da gre za 93,4 m², je pomembno le, da je predlagatelj zahteval ugotovitev lastninske pravice na celotnem mansardnem stanovanju.