V obravnavani zadevi je na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbo 13. člena Zakona o tržni inšpekciji, ko je na podlagi ugotovitve, da je revidentka s pomanjkljivo objavo razprodaje kršila določbo 25. člena Zakona o varstvu potrošnikov, revidentki naložilo, da pomanjkljivosti odpravi z dopolnitvijo objave razprodaje s krajem razprodaje in drugimi pogoji razprodaje.
ZUS-1 člen 59, 85, 85/1-1. ZTI člen 13. ZIN člen 33.
ukrep tržne inšpekcije – označevanje proizvodov
Tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka z navedbami, da je sledila označitvi proizvajalca ter izgledu izdelka, ne more uspešno izpodbiti inšpektorjeve ugotovitve, da je ta del copat narejen iz tekstila oziroma da je oznaka „drugi materiali“ nepravilna, torej ni izkazala, da bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno in zato inšpektorjev ukrep neutemeljen.
zavajajoče oglaševanje – ukrep tržnega inšpektorja – oglaševanje prodaje zbirke – pogodba na daljavo
Iz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik glede obsega zbirke in njene končne cene lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.
ZP-1-UPB3 člen 156, 156-1. ZVPot člen 12, 12a, 77, 77/1-3.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - nedostojno oglaševanje
Prepovedne norme 12. in 12.a člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki se nanašajo na (nedostojno) oglaševanje blaga in storitev, ne posegajo v obseg avtorskega delovanja, niti v pravice avtorja oziroma naročnika do objave, niti v distribucijo oglaševanega blaga.
ZVPot člen 12b, 43b, 43b/1, 73. ZUS-1 člen 92, 107.
zavajajoče oglaševanje – ukrep tržnega inšpektorja – oglaševanje prodaje zbirke – sklepanje pogodbe na daljavo
Iz oglaševanja zbirke, ki jo potrošnik prejema ločeno po poštnih paketih, mora biti jasno razvidno število vseh paketov, cena posameznega paketa ter cena celotne zbirke. Če ti podatki iz oglaševalskega gradiva niso znani, gre za zavajajoče oglaševanje, saj je potrošnik lahko preslepljen z nizko ceno posameznih paketov.
varstvo potrošnikov - pojem podjetja po ZVPot - opravljanje pridobitne dejavnosti - enkraten posel
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po 41. členu ZVPot je med drugim odločilno, ali se toženec šteje za podjetje po ZVPot, saj ZVPot ureja pravice potrošnikov pri različnih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij. Bistven pogoj je opravljanje pridobitne dejavnosti; enkraten posel (projekt) ne pomeni opravljanja dejavnosti, pa čeprav je pri tem šlo za sklenitev več samostojnih pogodb z različnimi osebami.
ukrep tržnega inšpektorja – opredelitev oglaševanja – zavajajoče oglaševanje – oglaševanje zdravilnih učinkov proizvoda, čeprav ne gre za zdravilo
Če gre za oglaševanje, ki reklamira zdravilne učinke proizvoda, ki ni registriran kot zdravilo, gre za kršitev ZVPot, ker je tako oglaševanje artiklov zavajajoče.
pravna opredelitev prekrška – potrošniški krediti – izračun efektivne obrestne mere – stroški, ki niso skupni stroški kredita - razveljavitev določbe zakona - sprememba določbe zakona
Zaračunavanje fiktivne članarine po pogodbah o kreditu ni razveljavilo ali spremenilo določbe 4. točke 18. člena ZpotK na tak način, da bi bila omenjeni zakonski določbi popolnoma odvzeta njena veljava z novo pogodbeno določbo ali da ne bi šlo več za isto zakonsko določbo, ampak je bilo takšno ravnanje storilcev prekrška v nasprotju z navedeno zakonsko določbo.
Kaznovalna določba 5. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK (ki kot prekršek določa ravnanje dajalca kredita, ki izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju z določbami ZPotK) je v razmerju do določbe 8. točke 1. odstavka 26. člena ZPotK (da je prekršek, če kreditna pogodba vsebuje določilo, ki bi v škodo potrošnika razveljavilo ali spremenilo katerokoli določilo ZpotK) lex specialis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS0010813
ZVPot člen 23, 24, 25, 25/2 ZOR člen 17, 103, 105, 307, 307/1.ZPP člen 185, 185/2.
privolitev stranke v spremembo tožbe – prodaja nepremičnine – cena stanovanja – varstvo potrošnikov – prodaja blaga pod enakimi pogoji – vrnitev dela kupnine – obstoj ničnosti – odškodninski zahtevek
Nična je pogodba že od samega začetka, tožnica pa ob istočasnem vztrajanju pri veljavnosti pogodbe (sicer pod drugačnimi pogoji) z zatrjevanjem ničnosti pogodbenih pogojev po 23. in 24. členu ZVPot uveljavlja naknadno ničnost, do katere naj bi prišlo (šele) potem, ko je prodajalec sklenil druge pogodbe za podajo stanovanj po za kupca ugodnejši ceni. Tudi ni mogoče govoriti o kakšni delni ničnosti, saj je ta omejena na primere, ko gre za ničnost nebistvenih, postranskih pogodbenih klavzul (105. člen ZOR), kar pa cena v prodajni pogodbi ni.
Dejanske trditve tožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje v smeri znižanja kupnine oziroma njene delne vrnitve, ker jo je plačala že v celoti, niso dajale podlage za presojo utemeljenosti uveljavljanega tožbenega zahtevka na odškodninski podlagi. Čeprav bi se lahko določene trditve nanašale na nedopustno škodno ravnanje tožene stranke pri sklepanju pogodbe, tožnica ni zahtevala povrnitve škode, pač pa zaradi prilagoditve pogodbe pogojem, kot so jih imeli drugi kupci podobnih stanovanj v objektu, vrnitev dela kupnine.
splošni pogoji poslovanja - nagradna igra - zavajajoče oglaševanje
Glede na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, da je bila ovojnica narejena na način, da se je skoznjo videlo besedilo na notranji strani, kar so ostali zaslišani udeleženci nagradne igre opazili, so pravilni zaključki nižjih sodišč, da so bila pravila nagradne igre primerno objavljena in tožnici dostopna brez težav.
Ključna značilnost zavajajočega oglaševanja je namreč njegova sposobnost, da bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje potrošnika. Z drugimi besedami, oglaševanje je zavajajoče takrat, ko pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem konkurenčno pomembnem dejstvu. Z vidika morebitnega zavajanja je torej treba presoditi le tiste informacije, ki so lahko pomembne za potrošnikovo poslovno odločitev, ne pa tudi vseh drugih. Zavajajoče oglaševanje se lahko nanaša na katero koli konkurenčno pomembno dejstvo (kakovost, uporabnost, poreklo, ceno itd.). Konkurenčno dejstvo je za potrošnika pomembno tedaj, ko je razlog oziroma podlaga za njegovo odločitev o sklenitvi pravnega posla (npr. prodajne pogodbe). Oglaševanje, ki zavaja potrošnike glede konkurenčnega dejstva, ki za odločitev o sklenitvi pravnega posla ni pomembno, ni zavajajoče oglaševanje in zato ni prepovedano. Tudi iz judikature Sodišča Evropskih skupnosti (v nadaljevanju ES) izhaja, da prestrogo ocenjevanje oglaševalske prakse ni ustrezno. Sodišče ES zato uporabi kriterij "povprečnega potrošnika" in ponudi zaščito le v primerih, ko bi oglaševanje lahko zavedlo tudi potrošnika, ki je ustrezno informiran.
ukrep tržnega inšpektorja - reklamacija potrošnika - opravljanje storitev - nepravilna oprava storitve - uničenje ali poškodba blaga - zmanjšanje uporabnosti blaga - plačilo odškodnine v višini drobnoprodajne cene novega proizvoda
Nepopravljive poškodbe, ki so trajno in očitno skazile videz oblačila (temni madeži na sprednjem, izrazito vidnem delu oblačila), namenjenega vsakodnevni rabi, je šteti za uničenje oblačila, saj za nošnjo ni več primerno. Zato je potrebno uporabiti 40. člen ZVPot, ki določa, da mora podjetje ob uničenju proizvoda, ki mu je bil dan v popravilo, vzdrževanje ali dodelavo, potrošniku plačati odškodnino v višini drobnoprodajne cene novega proizvoda. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnica neupravičeno zavrnila potrošnikovo zahtevo po povrnitvi zneska za plačano blago, obstoj napake pa je bil z zapisnikom o inšpekcijskem pregledu in izvedeniškim mnenjem nedvomno dokazan, so bili izpolnjeni vsi pogoji iz 71. člena ZVPot za izdajo odločbe, s katero je tožena stranka tožnici odredila, naj ugodi potrošnikovi zahtevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS09705
ZBP člen 26. ZT člen 31.ZPP člen 302, 362, 362/3.
prodaja - varstvo kupca - pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom - zamudne obresti - pritožba - samostojnost pritožbe
Tožena stranka je sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje pogojevala z delnim vnaprejšnjim plačilom kupnine, kar utemeljuje odločitev o delni utemeljenosti tožbenega zahtevka. Le-ta temelji na določbi 26. člena ZBP, ki določa, da mora prodajalec, ki postavi kupcu molče ali izrečno pogoj za prodajo blaga, da mu vnaprej plača določen znesek kupnine, ob dobavi blaga pri končnem obračunu priznati oziroma obračunati od plačanega zneska najmanj take obresti, kot jih dajo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled.
Oglasno sporočilo ne sme vsebovati takih pretiravanj, ki povprečnemu potrošniku ne omogočajo možnosti preverjanja. Zavajujoča oglasna informacija, ki je v nasprotju z 12. členom ZVPot narekuje inšpekcijskemu organu izrek ukrepa po 73. členu ZVPot, to je začasno prepoved takega oglaševanja blaga.