priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - konfinacija
ZZVN ne izloča tistega nasilnega dejanja, ki se je začelo izvajati pred 6.4.1941 in se nadaljevalo tudi po tem datumu, omejuje pa čas trajanja statusa žrtve vojnega nasilja na čas od 6.4.1941 do 15.5.1945.
ZKP člen 371, 371/1-11, 395, 395/1, 420, 420/1-3, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje v razlogih sodbe o vsebini zapisnikov o izpovedbah prič in samimi temi zapisniki - odločba sodišča druge stopnje - obseg presoje pritožbenih navedb - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Ker bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana, je tudi višje sodišče ni zagrešilo, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb v zvezi z omenjenimi nasprotji. S tem je bila sicer kršena določba 1. odstavka 395. člena ZKP, ki pa jo je pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti mogoče upoštevati le, če je kršitev vplivala na zakonitost sodne odločbe (3. točka 1. odstavka 420. člena ZKP).
Glede na namen osebnih stikov, da otrok ohrani občutek povezanosti in medsebojne pripadnosti z roditeljem, s katerim ne živi in da roditelj, ki nima otroka pri sebi, vpliva na njegovo vzgojo, je določitev stikov matere s sinom s strani centra za socialno delo skladna z določbo 1. odstavka 106. člena ZZZDR, tudi če je bil sin s pravnomočno odločbo sicer zaupan v varstvo in vzgojo materi, dejansko pa pri njej ne živi.
predmet izpodbijanja v upravnem sporu - ocena sodniške službe
Po prvem odstavku 1. člena ZUS je upravni spor sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ZUS; predmet izpodbijanja v upravnem sporu je glede na navedeno posamični akt ali dejanje, s katerim je bilo odločeno o pravici ali o obveznosti. Po določbah Zakona o sodniški službi pa ocena sodniške službe ni opredeljena kot pravica niti kot obveznost sodnika.
ZUN člen 51. ZUS člen 60, 60/1-1. Odlok o pomožnih objektih. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor.
uvrstitev objekta med pomožne objekte
Na podlagi drugega odstavka 51. člena ZUN izdan Odlok o pomožnih objektih, ki določa vrsto in namen, največjo velikost in način gradnje montažnih objektov, je pravna podlaga za presojo, ali je objekt uvrstiti med pomožne objekte ali ne.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21445
KZ člen 217, 217/1.ZKP člen 420, 420/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja ni inštitut, urejen v KZ, zato o kršitvi kazenskega zakonika oziroma kazenskega zakona ni mogoče govoriti, ker v napadeni sodbi ni uporabljen oziroma ni pravilno uporabljen na konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja, kot zatrjuje vložnik.
ZVCP člen 120, 120/1. ZP člen 1, 95, 95/1, 175, 175/1, 176, 176/1, 177, 177/1.ZPP člen 1, 18, 18/2.ZOR člen 218.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna pristojnost - zavrženje tožbe - civilnopravna razmerja - stroški postopka zaradi prekrška - povrnitev stroškov alkotesta - nujna gestija
Stroški, ki nastanejo v zvezi s preizkusom alkoholiziranosti udeleženca v prometu, so stroški postopka zaradi prekrška. Zahteve za povrnitev takšnih stroškov zato ni mogoče uvrstiti med spore iz civilnopravnih razmerij po 1. členu ZPP.
Ker tožeča stranka ni ravnala po sklepu tožene stranke, v katerem jo je opozorila, da plačila pristojbine predstavlja pogoj za priznanje pozitivne odločbe o podelitvi patenta, je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča na podlagi 39. člena ZIL zavrgla prijavo.
ZDRS člen 10. ZUS člen 73. Uredba Vlade Republike Slovenije o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 2, 2/1-1, 2/2.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Vlogi tožeče stranke ni bilo ugodeno (tožba zavrnjena, pritožba zoper prvostopno sodbo pa tudi), ker ob vložitvi vloge in izdaji izpodbijane odločbe ni izpolnjevala pogoja dejanskega življenja v Republiki Sloveniji (3. točka prvega odstavka 10. člena ZDRS), saj ni sporno, da je bila od 1.9.1992 do marca 1993 odsotna iz Slovenije, ker je bila v tem času v tujini na usposabljanju za pilota.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med zakonskim in dejanskim opisom kaznivega dejanja - sodba - dokazi, ki so podlaga za sodbo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nasprotje med zakonskim (abstraktnim) opisom kaznivega dejanja, ki ni nujna sestavina izreka, in dejanskim opisom ne pomeni bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371.
člena ZKP, kajti ta je podana samo takrat, ko se nasprotja nanašajo na odločilna dejstva.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP je podana takrat, ko je v izpodbijani odločbi podano nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih, ne pa ko si dokazi med seboj nasprotujejo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da obsojenec ni storil očitanega kaznivega dejanja, zagovornik uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
odločilno dejstvo - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V primeru obsodilne sodbe se v zvezi s samim kaznivim dejanjem kot odločilna štejejo tista dejstva in okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja in tista, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona (4. odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko 1.
odstavka 359. člena ZKP). Sicer pa so odločilna tudi druga dejstva, ki se nanašajo na ostale točke izreka po 359. členu ZKP.
Če pritožbeno sodišče ne presodi vseh navedb pritožbe (1. odstavek 395. člena ZKP), je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, če se pritožbeni razlog nanaša na odločilno dejstvo. Če se ne, gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 2. odstavku citiranega člena.
kazni - odmera kazni - odpustitev kazni - poseben razlog za odpustitev kazni - omilitev kazni - kazenske sankcije - sodni opomin
Določbo 2. odstavka 44. člena KZ lahko razlagamo le tako, da lahko sodišče ob izrekanju omiljene kazni prekorači omejitve iz 43. člena KZ in je torej omejeno le s splošnim spodnjim minimumom za posamezno vrsto kazni. Ker pa je sodišče tudi v takem primeru vezano na izrek kazni, ne more izreči sodnega opomina.
Če so izpolnjeni pogoji za odpustitev kazni iz 45. člena KZ in je kaznivo dejanje storjeno v takšnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahko, lahko sodišče izreče storilcu sodni opomin.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - tatvina - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog višjega državnega tožilca - odločba sodišča druge stopnje o pritožbi - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Sodišče bi se moralo v razlogih sodbe opredeliti, zakaj dejanja obsojenke ni kvalificiralo kot majhne tatvine po 2. odstavku 211. člena KZ le, če bi obramba v postopku zatrjevala obstoj objektivnega in subjektivnega elementa majhne tatvine, česar pa ni storila.
Ker ZKP ne predvideva, da vložnik zahteve predlaga uporabo 427. člena tega zakona, Vrhovno sodišče na podlagi takega predloga ni dolžno preizkušati pravilnosti dejanskega stanja v zvezi s trditvami predloga, niti se ni dolžno o tem opredeljevati.
Delničar, ki ni uveljavljal ničnosti sklepa skupščine, s katerim je bila spremenjena struktura kapitala, s tem pa zmanjšana njegova glasovalna pravica, ne more na naslednji skupščini uveljaviti ničnosti na tej skupščini sprejetih sklepov iz razloga ker so bili sprejeti upoštevajoč glasovalne pravice, kakršne so izhajale iz spremenjene strukture kapitala, izglasovane že na prejšnji skupščini. S tem, da ni uveljavljal ničnosti na prejšnji skupščini sprejetega sklepa o spremembi strukture kapitala, je nanjo pristal.
Postopek za spremembo otrokovega osebnega imena ima po ZOI dve fazi. V prvi upravni organ na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 7. člena ZOI odloči o sporu med roditeljema in njegova odločba nadomesti soglasje tistega roditelja, ki se spremembi upira. V tej odločbi še ni odločeno o spremembi otrokovega imena, saj to odločitev sprejme pristojni organ za notranje zadeve v smislu prvega odstavka 9. člena ZOI. Po določbi šestega odstavka 9. člena tega zakona so zavarovane tudi otrokove pravice, saj je za otroka, ki je star 10 let, za spremembo imena potrebna njegova privolitev.
izvršba z rubežem premičnin - ugovor tretjega - tožba na nedopustnost izvršbe - določenost tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če se izvršba nanaša na vse stvari v lokalu, se tudi ugovor in tožba za nedopustnost izvršbe lahko nanašata na enako nedoločen, toda določljiv skupek stvari z navedbo, kje se nahajajo.
Za presojo subjektivne strani sostorilstva ni nujno, da bi moral med sostorilci vselej obstajati predhoden dogovor. Na storilčevo zavest o sodelovanju pri uresničitvi kaznivega dejanja je mogoče sklepati tudi na podlagi njegovega dejanskega ravnanja.