Dejstvo, da je obsojenka odstranila pohištvo iz nepremičnine, ki jo je sama uporabljala, ne izključuje protipravnosti očitanega dejanja, saj je s svojim ravnanjem poškodovala in uničila pohištvo, ki je bilo oškodovančeva last.
Za presojo, ali je dejanje majhnega pomena, morata biti ugotovljena tako objektivna neznatnost nevarnosti dejanja kot tudi nizka stopnja storilčeve kazenske odgovornosti ali njegove osebne okoliščine.
Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje.
ZOR člen 210, 210/1, 210/2. ZPP (1977) člen 35, 35/1, 37, 37/1, 37/2, 392, 497, 497/1. CZ člen 257, 257/1-1, 262, 262/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - neupravičena pridobitev - zavrženje revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - gospodarski spor - nepoštenost pridobitelja - plačilo zamudnih obresti - vrnitev preveč plačanega prometnega davka - napačna izpolnitev carinske deklaracije - izdaja nezakonite odločbe
To, da je izdala nezakonito odločbo še ne pomeni, da je država kot tožena stranka ravnala nepošteno, saj je je bila odločba izdana na podlagi uvozne carinske deklaracijo, kot jo je izpolnila tožeča stranka sama, in zoper katero ni bila vložena pritožba. Tožeča stranka zato ne more zahtevati zamudnih obresti že od dneva, ko je tožena stranka prejela preveč plačane zneske prometnega davka.
Po določbah ZZVN mora biti za priznanje statusa begunca izkazano konkretno in neposredno grozeče vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila; splošne okoliščine vojne s posledicami, kot je množično izseljevanje, množične aretacije in ukrepi, ki osebe, ki uveljavlja status žrtve vojnega nasilja, niso neposredno ogrožale v smislu določb ZZVN, pa ne morejo biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
ZPP člen 367, 367/3-1, 377.ZZZDR člen 130.ZN člen 4.ZIZ člen 17.
dovoljenost revizije - izvršilni naslov - zavrženje tožbe - spor o preživljanju - dogovor o preživnini pred CSD - prva določitev preživnine - tožba na zvišanje preživnine
V primerih, ko se zahteva zvišanje ali znižanje z dogovorom, sklenjenim pri centru za socialno delo, določene preživnine, ne gre za prvo določitev preživnine, saj je bila ta prvič določena že z navedenimi izvršilnimi naslovi. Zato v takem primeru revizija ni dovoljena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP).
V določbah 13. in 16. člena Zakona o tujcih ni podlage za zavrnitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki jo je vložila oseba iz drugega odstavka 81. člena tega zakona.
Če tožnik v času izdaje inšpekcijskega ukrepa ni imel niti lokacijskega dovoljenja niti odločbe o dovolitvi priglašenih del, pač pa je bilo lokacijsko dovoljenje izdano že po izrečenem ukrepu, ta okoliščina ni relevantna.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Glede na določbi 1. in 2. odstavka 421. člena ZKP oškodovanec kot tožilec in njegov pooblaščenec nista upravičena vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Zato jo je treba kot nedovoljeno zavreči (2. odstavek 423. člena ZKP).
prodaja - odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - sankcija za pravne napake - prodaja tuje stvari - omejitve javnopravne narave - zaplemba - učinki razdrte pogodbe - solidarna odgovornost
Policija je zasegla tožniku prodano vozilo zato, ker je na njem tretji imel lastninsko pravico. Le pravica tretjega, ne pa posebne omejitve javnopravne narave, je povzročila obstoj okoliščin, ki utemeljujejo uporabo določbe 510. člena ZOR o sankcijah za pravne napake. Pogodba je bila razdrta po samem zakonu, tožnik kot kupec pa je pridobil pravico do vrnitve kupnine.
glavna obravnava - branje zapisnikov o izpovedbah prič - odločba sodišča druge stopnje - obseg presoje pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče na podlagi ugotovljenih okoliščin v zvezi z daljšo odsotnostjo priče zaradi zdravljenja odvisnosti od mamil v tujini ocenilo, da priča iz tehtnih razlogov ne more priti k sodišču, je pravilno uporabilo določbo 1. točke 1. odstavka 340. člena ZKP.
Določbo 1. odstavka 395. člena ZKP je treba razlagati tako, da zavezuje drugostopno sodišče k presoji navedb, ki zadevajo odločilna dejstva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21310
KZ člen 311, 311/2.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo -zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav obsojenec ni neposredno sodeloval pri ilegalnem vodenju jugoslovanskih državljanov čez državno mejo, njegovo ravnanje glede na razdelitev vlog med obsojencema, njuno usklajeno delovanje ter vložnikov odločilni prispevek k storitvi kaznivega dejanja vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ. S soobsojencem in navedenimi osebami so se namreč skupaj pripeljali do avstrijske meje, kjer so soobsojenec in jugoslovanski državljani izstopili ter ilegalno prestopili državno mejo, na avstrijski strani pa jih je obsojenec pričakal v avtomobilu ter jih po prejetem plačilu odpeljal naprej.
obnova postopka denacionalizacije - možnost uporabe novega dejstva ali novega dokaza
Če je bila odločba že znana in jo je imela stranka možnost uporabiti že v prejšnjem postopku, je ni mogoče šteti za novo dejstvo ali nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP (1986).
prebivališče - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Po prvem odstavku 3. člena ZENO je stalno prebivališče naselje, v katerem se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi; navedena opredelitev vsebuje dejanski stan, ki ga sestavljata namen stalnega življenja in dejanska naselitev na določenem naslovu. Okoliščine, kot so prijava začasnega prebivališča in razlogi objektivne narave, ki preprečujejo vsakodnevno prisotnost na določenem naslovu, so pomembne za presojo, ali je podan dejanski stan dejanske naselitve.
ZIKS člen 145, 145a.ZDen člen 24, 29.SZ člen 125, 125/1, 147, 147/1, 147/2, 155.
zaplemba premoženja - vrnitev zaplenjenega premoženja - vrnitev nepremičnine v posest - nepremičnina, glede katere obstaja najemno razmerje
Pri vračanju zaplenjenega premoženja po ZIKS v okoliščinah, kakršne so ugotovljene v tej zadevi (zaplemba pred 31.12.1958, kazen zaplembe je bila razveljavljena z izrednim pravnim sredstvom) veljajo omejitve, ki jih določa III. poglavje ZDen. To pomeni, da je mogoče tožnikom stanovanjsko hišo, vrniti samo v last. Glede na veljavno sklenjeni najemni pogodbi s toženci, kot prejšnjimi imetniki stanovanjske pravice oziroma njihovimi pravnimi nasledniki, vrnitev v posest ni mogoča.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - čiščenje brežin ob železniški progi - konkurenca objektivne in subjektivne odgovornosti - ravnanje oškodovanca - oprostitev odgovornosti - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - strah
Razlogi o objektivni odgovornosti tožene stranke, so podprti z okoliščinami, ki dokazujejo, da bi tožena stranka zaradi predvidljivosti zdrsa mogla škodni dogodek tudi preprečiti. Za delo na nevarnem terenu železničarski delavci potrebujejo zaščitna sredstva. Čiščenje strmega pobočja je možno z lestve, ali brez nje, vendar ob privezavi na vrv. Tožena stranka za zaščito ni poskrbela. Vendar pa je po določbi tretjega odstavka 177. člena ZOR izvajalec nevarne dejavnosti deloma prost odgovornosti, če je oškodovanec deloma kriv za škodo; v konkretnem primeru je odgovornost za nastalo škodo tožnika samega podana v razmerju 30 odstotkov od celote.
Navedena ugotovitev ne temelji le na tožnikovi izpovedbi, da je tik pred padcem žagal vejo, za katero se je držal, temveč na ugotovitvi, da je kljub opozorilu nadrejenega delavca z delom na nevarnem področju nadaljeval, zaradi česar mu je zdrsnilo in je padel v globino. Prav "dano opozorilo nekaj minut pred dogodkom, kar so potrdile številne priče", je ob nadaljnji ugotovitvi, da ga tožnik ni upošteval, bilo podlaga za ugotovitev njegove delne odgovornosti za nastalo škodo.
izvajanje dokazov - izvedenci - pisni izvid in mnenje izvedenca - obravnavanje izvedenskega mnenja in izvida na naroku
Izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče (prvi odstavek 244. člena ZPP). Sodišče tudi odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo (prvi odstavek 253. člena ZPP). Če je mogoče, vroči sodišče strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala (tretji odstavek 253. člena ZPP). Iz navedenih določb ZPP brez dvoma izhaja, da je obravnavanje pisnega izvida ali mnenja na naroku pravilo in ne izjema. To je tudi v skladu s temeljnim načelom iz 4. člena ZPP, po katerem odloči sodišče o zahtevi za sodno varstvo na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Le če zakon tako določa, odloči sodišče o zahtevi za sodno varstvo na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in na podlagi posredno izvedenih dokazov.