Tožnik le z navajanjem parcelacij in parcelnih številk, brez navedbe konkretnih dokazov, ne izpodbija dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku oz. ugotovljenih pogojev za obnovo postopka denacionalizacije na podlagi določbe prvega odstavka 23. člena ZDen-B.
ZLPP člen 10, 15, 15/2.ZDen člen 62, 62/1. ZUP (1986) člen 126, 130.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih zgradb - ovire za vrnitev premoženja v naravi
Pravilno je stališče, da ZLPP v drugem odstavku 15. člena določa pravno oviro, zaradi katere upravičenec, ki ni zahteval izdaje začasne odredbe glede premoženja podjetja, ki se je lastninsko preoblikovalo po ZLPP, ne more zahtevati v denacionalizacijskem postopku vrnitev premoženja v naravi; brez spremembe zahtevka (v odškodninski zahtevek) do odločitve organa prve stopnje, upravni organ ni bil upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki od zahtevane; zahtevek je bil zato pravilno zavrnjen, saj so tožniki kljub opozorilu na posledice opustitve spremembe zahtevka vztrajali pri vrnitvi premoženja v naravi.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - izločitev sodnika - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V zadevi niso bili izvedeni postopki delegacije sodišča niti izločitveni postopki posameznih sodnikov, zato vložnica zahteve za varstvo zakonitosti z očitkom kršitve določb kazenskega postopka iz 1. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ne more uspeti.
Zatrjevanje, da gre v zvezi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem za kršitev kazenskega zakona, predstavlja uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
popravni sklep - revizija - rok za vložitev revizije
V primerih, ko sodišče druge stopnje v razlogih svoje odločbe navede srednjo od treh številk člena procesnega zakona pomotno, hkrati pa pravilno navede vsebino teh členov, gre lahko le za pomoto, ki jo sodišče lahko odpravi vsak čas (ko jo opazi samo ali po opozorilu). Taka pomota ne odloži začetka teka zakonitega roka za vložitev pritožbe oz. revizije zoper odločbo. Le pomota, ki zadeva odločitev, omogoča vložitev posebnega pravnega sredstva le zoper popravljeni del odločbe (tretji odstavek 342. člena ZPP 1977).
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
S tem, ko so okupacijske oblasti materi tožnika, tožniku in njegovi sestri dovolile, da so se v maju 1941 umaknili pred okupatorjem iz Maribora v Beograd, ni izkazana grozeča prisilna izselitev tožnika oziroma njegove družine (tudi matere in sestre).
dovoljenost revizije - laična revizija - državni pravniški izpit
Revizija sodi med izredna pravna sredstva (26. poglavje ZPP). V postopku z njimi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).
Izjemoma sme ta pravdna dejanja opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, in sicer če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Toženec ni ne med postopkom na prvi in drugi stopnji ne ob vložitvi revizije zatrjeval ali dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
upravni postopek - obravnavanje vloge stranke, ki ji ni bila dana možnost sodelovanja v postopku
V primeru, ko je denacionalizacijski postopek končan za stranke, ki so sodelovale v postopku, je potrebno vlogo stranke, ki ji ni bila dana možnost sodelovati v postopku, obravnavati kot predlog za obnovo postopka in ne kot pritožbo.
varstvo ustavnih pravic posameznika - kršitve otrokovih pravic v zvezi z zaključnimi ocenami
Šolska zakonodaja zagotavlja varstvo v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti otrok ter udeležencev izobraževanja. Zato sklep pristojne komisije za ugovore v šoli ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu na podlagi 1. člena ZUS. Tožba, vložena po tretjem odstavku 1. člena ZUS, mora vsebovati trditveno podlago z navedbami, v katere ustavne pravice posameznika se posega z upravnimi akti. V pritožbi ni mogoče dopolnjevati trditvene podlage, saj je prvostopno sodišče ni presojalo in zato ta ne more biti predmet presoje v pritožbenem postopku.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora - zavrženje revizije
Po tretjem odstavku 29. člena ZPSPP se za izpraznitveni nalog smiselno uporabljajo določbe ZPP o plačilnem nalogu. Gre torej za premoženjskopravni spor. Zanj sicer veljajo nekatere posebne določbe ZPP (431. do 441. člen ZPP), vendar te določbe ne urejajo izrednih pravnih sredstev. To pa pomeni, da tudi za nalog za izpraznitev poslovnih prostorov veljajo glede izrednih pravnih sredstev enake omejitve, kot to velja v postopku na podlagi tožbe.
odškodninski spor - pravnomočnost sodbe - učinki pravnomočnosti - predhodno vprašanje - zastopanje v postopku revizije - pooblaščenci - pravniški državni izpit - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Procesne učinke pravnomočnih sodb določa 319. člen ZPP. Ti se ne dotikajo materialne pravice, pač pa zgolj izključujejo ponovno obravnavanje in odločanje o isti pravici med istimi strankami (upoštevajoč morebitne spremembe zaradi univerzalnega nasledstva in podobno). Razlogi pravnomočne sodbe, izdane v odškodninskem sporu o isti škodi, a med drugimi strankami, ki se nanašajo na vrsto in obseg škode, imajo zgolj naravo obravnavanja predhodnega vprašanja, katero ne more imeti v reviziji zatrjevanih učinkov (posledic), to je da je škoda že ugotovljena in da je v novem - drugem sporu ni potrebno ponovno ugotavljati.
ZGD člen 410, 411, 457, 458, 459.ZZZDR člen 51, 61, 61/2.
delitev skupnega premoženja zakoncev - posebno premoženje zakonca - premoženjska razmerja zakoncev po razvezi zakonske zveze - samostojni podjetnik posameznik - osnovna sredstva - stvarni vložek v gospodarsko družbo
Za nastanek skupnega premoženja ni bistvena volja oziroma soglasje zakoncev, da neko premoženje pridobita kot skupno premoženje. To je treba upoštevati tudi v primeru samostojnega podjetnika in njegovega osnovnega sredstva, ki je bilo kupljeno v času zakonske zveze z dohodki iz dela.
ZDR (1990) člen 17, 17/1, 18, 18/1. ZTPDR člen 12, 12/2. ZZT člen 2, 2/1.
zaposlovanje tujcev - delovno razmerje za določen čas - zakoniti razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Samo v primeru, če obstaja eden izmed razlogov po 1. odstavku 17. člena ZDR, se lahko sklene delovno razmerje za določen čas tudi s tujcem pod posebnim pogojem, določenim v 1. odstavku 2. člena ZZT.
ZDR (1990) člen 6, 6/1, 36b, 36b/3, 112, 112/3. SKPG člen 13, 13/5.
prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za določitev presežnih delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - trajni presežki - strokovna izobrazba
Za strokovno izobrazbo se šteje le javno veljavna strokovna izobrazba. Priznanje delovne zmožnosti za opravljanje določenega dela ne pomeni priznanja formalne strokovne izobrazbe.
stečajni postopek - prerekanje terjatve, za katero je upnik že pridobil izvršilni naslov - postopek pred sodiščem za ugotovitev obstoja terjatve - zamudna sodba
Pri odločanju o obstoju prerekane terjatve je sodišče vezano na pravnomočno razsojeno stvar in bi lahko obravnavalo le tiste ugovore, ki bi jih bilo mogoče uveljaviti nasproti upniku v izvršilnem postopku. Ker pa zaradi neodgovora na tožbo takih ugovorov ni bilo, je sodišče imelo podlago za izdajo zamudne sodbe.
ZDR (1990) člen 135, 135/2, 135/3, 135/4. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstvenega in socialnega skrbstva Slovenije člen 63, 66.
delovno razmerje pri delodajalcih - zakonitost pogodbe o zaposlitvi
Pri delovnih mestih zdravstvenih tehnikov - mavčarjev gre za stalno opravljanje dela v težjih delovnih pogojih, kar bi tožena stranka pri sklepanju pogodb o zaposlitvi glede na določbe kolektivne pogodbe morala upoštevati in tožnikom priznati ustrezni dodatek. Zato je odločitev v izpodbijani sodbi, da je dolžna tožena stranka pogodbe o zaposlitvi uskladiti z določbami kolektivne pogodbe, pravilna, saj brez take uskladitve pogodbe o zaposlitvi ne bi bile v skladu z veljavnimi predpisi in sprejetimi obveznostmi revidentke.
delovno razmerje v državnih organih - razlika v plači - varstvo pravic delavcev - procesna predpostavka za sodno varstvo
Po določbi drugega odstavka 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja delavec ne more zahtevati sodnega varstva, če se ni prej obrnil na pristojni organ v organizaciji. Ker tožnik tega ni storil, ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo, kar pomeni, da sodišče o zadevi sami meritorno ni smelo odločati.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri zasebnih delodajalcih - odpust delavca z dela - storitev kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom
Odpust delavca z dela na podlagi 129. člena ZDR je zakonit, če je delavec na delu zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, če je o zalotitvi obveščen pristojni državni tožilec in če je odpust delavcu pisno sporočen z navedbo razlogov za odpust. Če državni tožilec kasneje ugotovi, da kaznivega dejanja ni bilo, to pomeni ničnost odpusta in ponovno vzpostavitev delovnega razmerja.
ZDSS člen 1, 5, 5/2, 14, 14/1. ZPP (1977) člen 1, 489, 489/1.ZPIZ člen 281.ZOR člen 940, 940/1, 941.ZS člen 97, 97/1, 97/2.
zavarovanje pred odgovornostjo - plačilo odškodnine - stvarna pristojnost
Po 1. odstavku 941. člena ZOR lahko ZPIZ zahteva plačilo za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom tudi neposredno od zavarovalnice. Ta pravica neposredne tožbe pa ne temelji na zavarovalnem razmerju iz obveznega zavarovanja oz. prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zato je za sojenje o takšnem sporu pristojno sodišče splošne pristojnosti.