Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 123, 123/1. ZTPDR člen 66, 80, 83. ZDR (1990) člen 103, 104, 105, 106. ZPP (1977) člen 189, 189/1, 395, 395/2.
delovno razmerje pri zasebnem delodajalcu - odpoved delovnega razmerja - disciplinski postopek - izpodbijanje odločbe disciplinske komisije, ustanovljene pri sindikatih
Zasebni delodajalec, katerega sklep o odpovedi delovnega razmerja delavcu je preizkušala disciplinska komisija ustanovljena pri Sindikatu delavcev pri zasebnikih, ima pravico do sodnega varstva zoper odločitev, ki mu je bila v škodo. Vprašanja predhodnega postopka (sestava disciplinske komisije, vabilo delodajalca na sejo, način glasovanja na seji, vročitev pisnega odpravka sklepa komisije delodajalcu) so vprašanja uporabe materialnega prava in je odgovor nanje odločilnega pomena za ugotovitev, ali je bila določitev zakonita in v skladu s kolektivno pogodbo (uporaba materialnega prava).
ZPod člen 2, 2/5, 14, 14/2, 36, 196, 196/1.ZZD člen 217, 217/3.ZS člen 3, 3/2. VZITVL člen 4.ZOR člen 452, 452/1, 452/2.
odškodnina za nesrečo pri delu - solidarna odgovornost prevzemnika kakšne premoženjske celote
Tudi na podlagi ustanovitvenega akta izvršen prenos celotne dejavnosti ali njenega dela, vseh delavcev in vseh zalog, je šteti za prenos dela premoženjske celote po 1. odstavku 452. člena ZOR, ki ima za posledico nastanek solidarne odgovornosti za tiste obveznosti ustanovitelja, ki se nanašajo na prenešeni del premoženjske celote.
Pri ugotavljanju stvarne pristojnosti socialnega sodišča je treba ugotoviti, kaj v določbi drugega odstavka 5. člena ZDSS pomeni zavarovalno razmerje, oziroma če je uveljavljana škoda v zvezi z zavarovalnim razmerjem tožeče stranke. Tožeči stranki je škodo v zvezi z zavarovalnim razmerjem povzročil zavarovanec tožene stranke. Ta je tožeči stranki tudi odgovoren za škodo, ki je povzročena in njegovo ravnanje še pomeni poseg v zavarovalno razmerje tožeče stranke. V spornem primeru pa se je tožeča stranka odločila za možnost direktne tožbe, ki jo je omogočal 941. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list RS, št. 29/78 do 57/89). S tem se je tožeča stranka odločila, da škode ne bo uveljavljala kot škode v zvezi z zavarovalnim razmerjem, ampak kot škodo iz obveznega zavarovanja motornih vozil. Tako izbiro ji dopuščajo tako določbe prvega odstavka 281. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92 do 54/98), kot tudi določbe 941 ZOR, vendar tak spor po vsebini ni več spor v zvezi z zavarovalnim razmerjem tožeče stranke, ampak premoženjskopravni spor, za katerega reševanje ni pristojno specializirano sodišče, ampak sodišče splošne pristojnosti. Zato bo glede na stranke spora (določbe 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP) o zahtevku moralo odločati sodišče v gospodarskem sporu.
ZTPDR člen 75, 75/2-3. ZDSS člen 23, 24, 24/3.ZPP člen 339.
izredna pravna sredstva - revizija - revizijski razlogi - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Določbe 23. in 24. člena ZDSS so postopkovne določbe in ne določbe materialnega prava. Nepravilna uporaba ali neuporaba določb procesnega zakona lahko pomeni kršitev določb pravdnega postopka. Ta revizijski razlog pa mora revident uveljavljati.
delovno razmerje pri delodajalcu - stečajni postopek - pravica do odpravnine
Pravico do odpravnine, kot pripada delavcem, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, so zato lahko delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, uveljavljali šele od sprejema novele ZJSRS, to je od leta 1999 dalje, torej od 3.7.1999. Ker je revidentki delovno razmerje zaradi uvedbe stečaja prenehalo že 15.4.1998, do te odpravnine ni upravičena, kot sta pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi odločili tudi obe sodišči.
Obtoženčeva izjava, dana v preiskavi ali na glavni obravnavi, je dokazno sredstvo, na podlagi katerega se ugotavljajo dejstva, ki so pomembna za pravilno razsojo stvari.
Za utemeljenost suma je potrebna določena večja stopnja konkretne verjetnosti, ki jo je možno izraziti tudi navzven in se na njeni podlagi prepričati, da je določena oseba utemeljeno osumljena storitve kaznivega dejanja, ki se ji očita. Tega zaključka ni mogoče graditi na splošnih verjetnostnih okoliščinah, posebej ne tistih, ki so po naravi stvari lahko vselej prisotne, ko je storjeno določeno kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zagovornica zatrjuje, da ni podan priporni razlog begosumnosti, ker se obtoženka ni skrivala, niti priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ker so doslej izrečene kazenske sankcije na obtoženko dovolj vplivale, da kaznivih dejanj ne bo ponavljala, skuša izpodbiti ugotovitve sodišča, da je podana realna nevarnost, da bi se obtoženka na prostosti skrivala, in realna nevarnost, da bi na prostosti nadaljevala z izvrševanjem kaznivih dejanj. Uveljavlja torej razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - preživljanje otroka - višina preživnine - možnosti preživljalca - dodatno delo
Mnenje sodišča o možnostih za pridobivanje dodatnih sredstev ima osnovo v splošno znanih dejstvih, da so priložnostna dela pri nas iskana in sorazmerno dobro plačana. Revizijska trditev, da vlada pri nas brezposelnost, pa je presplošna glede na zakonsko obveznost preživljalcev, da morajo prispevati k preživljanju otrok v skladu s svojimi možnostmi. Toženec namreč niti ni trdil, da je skušal dobiti kakšno delo poleg rednega, pa da mu to ni uspelo.
Za uveljavljanje pravice do uvoza blaga po znižani carinski stopnji, na podlagi 52. člena CZ, mora biti predhodno izvršeni izvoz v vrednosti uvoza blaga, pri čemer se stanje pokritosti uvoza z izvozom ugotavlja na dan uvoza spornega blaga, upošteva pa se ves predhodni izvoz.
dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - zavrženje revizije
Spor iz te pravdne zadeve je premoženjske narave. Tožeča stranka je v tožbi vrednost svojega nedenarnega tožbenega zahtevka ocenila z zneskom 1.000.000 SIT. Navedeni znesek ne presega za dovoljenost revizije odločilnega zneska iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ko vložnik zatrjuje, da sodišče ni izvedlo rekonstrukcije oziroma bi jo moralo izvesti zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja, s tem izrecno uveljavlja razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Zaradi tega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.
pooblaščenec - pooblaščenec mladoletnega oškodovanca po odredbi sodišča - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - glavna obravnava - navzočnost pooblaščenca na glavni obravnavi
Kršitev določbe 3. odstavka 65. člena ZKP, zaradi česar pooblaščenec mladoletne oškodovanke tudi ni vabljen na glavno obravnavo, ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ampak relativno bistveno kršitev določb tega postopka iz 2. odstavka citiranega člena.
Po 68. členu ZDen se lahko zaradi zavarovanja zahteve za denacionalizacijo ali iz drugih tehtnih razlogov izda sklep, s katerim se odredi, da se začasno prepove razpolaganje z nepremičninami, če je dejanska in pravna podlaga zahteve za vrnitev nepremičnin verjetno izkazana: ta je verjetno izkazana, kadar izhaja kot verjetno iz listin, na podlagi katerih se uveljavlja denacionalizacija, da gre za osebo, ki je po ZDen upravičenec (9. člen) oziroma upravičenčev pravni naslednik (15. člen) in da je nepremičnine, za katere se zahteva zavarovanje, mogoče vračati v naravi.
ZOR člen 200. ZPP (1977) člen 375, 375/1.URS člen 22.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - individualizacija odškodnine - enotna sodna praksa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - odgovor na odločilne navedbe pritožbe
Izhodišče vsakega konkretnega primera je njegova individualizacija in šele nato primerjava s prisojo v podobnih odškodninskih zadevah. Zato lahko pritožbeno opozorilo na konkretne druge odškodninske zadeve predstavlja samo opozorilo sodišču druge stopnje, naj posebej skrbno presodi pravilno uporabo materialnega prava in v okviru njega prisojo pravične odškodnine. Zbrana sodna praksa namreč deluje kot celota, saj v našem pravnem sistemu ni uveljavljeno precedenčno pravo. Glede na tako izhodišče, torej individualizacijo posameznega konkretnega primera, pritožbeno opozarjanje na posamezne druge odškodninske zadeve ne more predstavljati pritožbenih trditev odločilnega pomena v smislu prvega odstavka 375. člena ZPP. Zato v postopku pred sodiščem druge stopnje ni prišlo do zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS06557
ZGD člen 394, 398, 580, 580/6. ZPPSL člen 171, 171/2. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4.ZIZ člen 25. ZIP člen 232, 232/6. ZPP (1977) člen 333.ZPP člen 319.
zavrženje tožbe - res iudicata - uskladitev z ZGD - kapitalske družbe v zasebni lasti - družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - izbris iz sodnega registra - odgovornost družbenikov - pravno nasledstvo družbe - izvršba proti družbeniku
S spregledom pravne osebnosti po šestem odstavku 580. člena ZGD ni določeno pravno nasledstvo družbenika, pač pa dvojna odgovornost za obveznosti družbe: družbe same in družbenika. Šele po prenehanju družbe z izbrisom iz sodnega registra postane družbenik glede določene obveznosti oziroma upravičenja družbe pravni naslednik družbe.
Pogoji AO-plus zavarovanja oškodovancu ne nalagajo, da mora ali kako mora poizkusiti izterjati odškodnino od povzročitelja, da bi dokazal njegovo plačilno nesposobnost.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkazal zakonitih pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja delovnega deportiranca za obdobje, ko je delal v TODT; in begunca po izpustitvi iz zapora.
ZUS člen 23, 51, 59, 74.ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3. Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo člen 8, 8/1-3.
pridobitev državljanstva - uporaba meril iz uredbe
Ustrezno se lahko uporabijo le tista merila iz Uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, ki so v skladu z namenom določbe tretjega odstavka 40. člena ZDRS oziroma le tista, ki opredeljujejo tožnikovo nevarnost za obrambo države, pogojeno s tožnikovim konkretnim delovanjem zoper RS (možnost uporabe 1. alinee 8. člena uredbe).
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS06545
ZIZ člen 64. ZIP člen 251c.ZZZDR člen 54.ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4.
nedopustnost izvršbe - hipoteka - ugovor tretjega - razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem - vknjižba lastninske pravice - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pri tehtanju nasprotujočih si interesov pravdnih strank je treba dati prednost toženkinemu interesu. Poleg objektivnega razloga, ker tako zahteva varnost pravnega prometa, za tako odločitev govori tudi subjektivni razlog na tožničini strani, ki ni ravnala pravilno in skrbno, ker ni poskrbela, da bi bila njena, na originarni način pridobljena lastninska pravica, tudi vpisana v zemljiško knjigo. Če bi tožnica poskrbela za njen zemljiškoknjižni vpis, bi bila zaradi publicitetnega učinka vpisa varovana. S svojo neaktivnostjo se je tožnica sama izpostavila nevarnosti, da bo kdo v zaupanju v podatke zemljiške knjige pridobil kakšno pravico na skupni nepremičnini.