vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Dejanske ugotovitve v izpodbijani odločbi, da ne prejema veteranskega dodatka in da zaradi preseganja osnove za veteranski dodatek (497,15 EUR) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka, tožnik ne izpodbija. Ker torej niti ni sporno, da je podan takšen dejanski stan, ki ima po spremenjenih določbah ZVV za posledico, da se tožniku kot vojnemu veteranu več ne zagotavlja plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja - takšna pa je odločitev prvostopenjskega organa - je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
ZBPP člen 14. ZSVarPre člen 24, 24/1, 24/2, 27. ZUJF člen 152, 152/5. Pravilnik o dodelitvi neprofitnih stanovanj v najem člen 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca
Organ za BPP je pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja, katerega vrednosti se ne šteje kot tožnikovo premoženje, upošteval (glede na podatke potrdila upravne enote) pet oseb, ki imajo na naslovu tožnikovega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo, zato je v skladu z določbo 14. člena Pravilnika o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem o površinskih normativih ter določbo drugega odstavka 24. člena ZSVarPre štel, da je primerno stanovanje za tožnikovo družino s površino 150 m2. Navedeno površino je primerjal s površino tožnikovega stanovanja ter ugotovil presežek stanovanjske površine v izmeri 18,85 m2, ki ga je v skladu z zakonom štel kot tožnikovo premoženje, in katerega vrednost je ugotovil v višini 18.051,51 EUR (upoštevaje pri tem vrednost navedene stavbe v višini 323.394 EUR), ki presega premoženjski cenzus 13.780 EUR iz petega odstavka 152. člena ZUJF.
Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na hipoteko na predmetni nepremičnini. V določbah ZSVarPre, po katerih se ugotavlja finančni položaj prosilca, ni podlage za razlago, da se s hipoteko obremenjene nepremičnine ne upošteva kot premoženje prosilca ali da se s hipoteko obremenjeno nepremičnino kot premoženje prosilca upošteva drugače.
dohodnina - dohodnina od dohodka iz kapitala - družba z neomejeno odgovornostjo - pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika
Z dohodnino je obdavčen tudi že pripis dobička kapitalskemu deležu družbenika d.n.o., ki se na podlagi določb 94. člena ZGD-1 opravi na podlagi letnih računovodskih izkazov ob koncu vsakega poslovnega leta.
Glede na to, da se dohodek, ki je bil pripisan kapitalskemu deležu posameznega družbenika obdavči ob pripisu, pa se izplačilo deleža v dobičku družbenika, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža, in ki bi bil sicer obdavčen z davkom od dobička iz kapitala, skladno z 9. točko 95. člena ZDoh-2 šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala in torej za družbenika nima davčnih posledic.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - prostorski red občine - objava prostorskega reda v Uradnem listu - obvezna razlaga predpisa
Prostorski red občine je predpis, zato mora biti na podlagi prvega odstavka 154. člena Ustave RS objavljen pred začetkom veljave. Glede na prvi odstavek 154. člena Ustave šele z objavo in potekom vakacijskega roka postane predpis del veljavnega pravnega reda. Zato tudi ni mogla začeti veljati Obvezna razlaga reda. Po ustaljeni ustavnosodni presoji je namreč obvezna razlaga predpisa sestavni del tega predpisa. Njena časovna veljavnost se ujema z veljavnostjo akta, ki ga razlaga.
sofinanciranje iz javnih sredstev - subvencija za nabavo kmetijskih strojev - pridobitev sredstev na podlagi lažnih podatkov
Drugostopenjski organ bi pojem ''neverodostojnost'' iz davčnega postopka oziroma pojem ''napačne vloge ali zahtevka'' iz postopka dodelitve sredstev utemeljil (po opravljeni dokazni oceni) z že v davčnem postopku ugotovljenimi dejstvi in izvedbo morebitnih drugih dokazov. Dejstva, ki bi tak zaključek lahko utemeljevala, so, da družba B. d.o.o., ki naj bi opravila izdelavo in dobavo trotočkovnega vpetja za vitel in zaščito za podvozje traktorja C. d.o.o. tega ni storila, torej zaračunana dobava v vrednosti 21.420,00 EUR ter izdan račun št. 18, temelji na neresnični transakciji in je zato izdan račun 52/10 napačen. C. d.o.o. računa s spornim zneskom za trotočkovno vpetje vitla in zaščito podvozja ne bi smel izdati, ker navedena dodatna oprema ni bila dobavljena C. d.o.o. s strani dobavitelja B. d.o.o. Račun št. 52/10 torej ni „originalen račun“ v smislu zahteve iz javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, ker ne izkazuje pravilnega teka poslovnih dogodkov.
Tudi če je drugostopenjski organ menil, da izjav predstavnika podjetja C. d.o.o. D.D., ki so nasprotne izjavam stranke z interesom, v procesnem smislu ne more uporabiti, ker niso bile dane na ustni obravnavi in v zvezi z obravnavanim postopkom, bi moral za pravilno ugotovitev dejanskega stanja (oziroma njegovo presojo) pred svojo odločitvijo predstavnika podjetja D.D. zaslišati kot pričo v zadevi, enako tudi stranko z interesom, po določbah ZUP, ju soočiti, ter tudi opozoriti na neskladja v njunih izjavah v davčnem postopku in nato šele ponovno odločiti. Šele na podlagi presoje izpovedb obeh prič bo možno zaključiti, da stranka z interesom ni vedela, da dodatna oprema za traktor družbi C. ni bila dobavljena s strani družbe B., torej da stranka z interesom ni namerno predložila napačnega zahtevka za izplačilo, kar bi pomenilo, da podlaga po prvem odstavku 57. člena ZKme-1 ni bila podana.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZZVZZ člen 15, 15-6. ZDavP-2 člen 76.
prispevki za socialno varnost - družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna družba - poslovodna oseba - zavezanec za plačilo prispevkov
Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja v svoji družbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
Kolikor organ za BPP odločitev opira na dejstvo, da je tožnik na vprašanje v obrazcu, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, odgovoril z ne, je glede na okoliščine tega primera zaključiti, da ta odgovor pomeni navajanje neresničnih podatkov, preuranjen. Tožnik je namreč prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil tudi letno poročilo za leto 2012 družbe A., iz česar je sklepati, da je z njim želel dokazovati podatek, kot ga je navedel v prošnji. Organ za BPP bi moral tožnika pozvati k izjasnitvi v zvezi s predloženim dokazom, da bi ta lahko dal pravilen podatek o svojem premoženjskem stanju.
ZUJIK člen 114-120. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 11, 12, 13.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obseg sodne kontrole - strokovna komisija
V postopku se preverja izpolnitev zahtevanih kriterijev iz razpisnega postopka. Le na ta način je mogoče zagotoviti enakopravnost in transparentnost postopka, s tem pa tudi izbire posameznih programov. V pristojnosti strokovne komisije je, da ovrednoti projekte vseh prijavljenih na Javni razpis po vnaprej predpisanih kriterijih, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno. 13. člena Pravilnika, ki govori o obvestilu strankam, ni mogoče razumeti tako, da po pisnem obvestilu stranki o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter o predlogu strokovne komisije, ta še lahko dopolnjuje svojo vlogo. Stranka ima možnost, da se izjavi le o navedbah v samem obvestilu. Dopolnitev vloge na način, da bi ji prinesla večje število točk, pa ni dovoljena. Obravnavanje vloge tožnika na način, da bi po končanem ocenjevanju vlog s strani strokovne komisije svojo vlogo še lahko dopolnjeval, bi bilo v nasprotju z določili Javnega razpisa o dopolnjevanju vlog in bi lahko pomenilo neenakopravno obravnavanje drugih prijaviteljev na razpis in s tem kršitev 14. člena Ustave RS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost prosilca
Iz izpodbijane odločbe niso razvidne nobene okoliščine, povezane z osebnostjo tožnika. Tako iz obrazložitve ni razvidno, ali se je tožnik v kazenskem postopku sposoben zagovarjati sam in braniti svoje interese v primerjavi z državnim tožilcem, ki je pravni strokovnjak. Razlogi izpodbijane odločbe so torej v tem pogledu bistveno pomanjkljivi, prav tako je bistveno pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, saj trditve tožene stranke, na katerih temelji izpodbijana odločitev, da se bo v kazenskem postopku moralo ugotavljati izjemno obsežno dejansko stanje, listine priloženega upravnega spisa ne podpirajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - predodelitev otroka
Tožena stranka ni dovolj utemeljila razlogov, ki se nanašajo na 24. člen ZBPP glede razumnosti pričetka postopka predodelitve otroka. Spisovno izkazana okoliščina suma storitve kaznivega dejanja (nasilje v družini in zanemarjanje otroka) s strani tožnika je po mnenju sodišča tako pomembna, da jo je treba pri presoji o (pre)dodelitvi otroka po razpadu življenjske skupnosti staršev upoštevati na podlagi ZZZDD.
divjad - najdba žive divjadi - zadrževanje divjadi v ujetništvu - dovoljenje za zadrževanje
V izpodbijani odločbi se ne upošteva, da sta vrani poškodovani in nesposobni za letenje, kar pomeni, da v naravnem okolju ne bi mogli preživeti. In ker je osnovni cilj varstva divjadi njena ohranitev in ne uničenje, se po presoji sodišča pokaže, da gre za okoliščino, ki jo je treba v konkretnem primeru upoštevati pri odločanju na podlagi določb ZDLov-1, še zlasti pa na podlagi določb 15. člena ZZZiv.
Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa. Slednje pomeni, da morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako iz načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti oziroma javnosti. Izvajalec javno zasebnega partnerstva mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, ki je celo po presoji organa zahtevala dodatno pojasnjevanje ter dopolnitev ponudb, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, ne predstavlja izbire izvajalca javno zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku. S takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Organ bi moral razpis razveljaviti in ga ponoviti ter pri tem določiti bolj jasna in natančna merila za izbiro, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku že po končanem postopku izbora, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je potrebno odpraviti.
Organ je pri svoji odločitvi upošteval drugačno merilo, kot ga je opredelil v svoji zahtevi. Zagrešil je kršitev pravil postopka, ko je kot razlog, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje narekoval sprejeto odločitev, upošteval razlog oziroma merilo, s katerim prej stranke niso bile seznanjene.
Preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe (obvestila) glede na tretji odstavek 9. člena ZEN ni mogoč, ker v obrazložitvi obvestila namreč dejansko stanje v bistvenih točkah ni zadosti natančno opisano, prav tako dokazi na katere se opira, niso podani tako, da bi bil naveden (izpostavljen) točno določen pravno pomemben podatek, navedeni pa tudi niso razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov in razlogi, ki glede na navedeno dejansko stanje narekujejo vzpostavitev sporne spremembe v zemljiškem katastru. Če se pa odločbe ne da preizkusiti, je to absolutna bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP); taka ugotovitev pa narekuje ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega akta.
Tožnik ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi dokazovala poslovno sodelovanje s podjetjem A. iz Lichtensteina, ki je izstavilo računa. Zgolj pavšalno zatrjevanje, da so s tem podjetjem sodelovali ter da je nastal posel projektiranja, pa ne zadosti za davčno priznavanje stroškov storitev posredovanja in sodelovanja za pridobitev posla projektiranja in izstavitev računov v znesku 1.500.000,00 EUR. Čim je pa tako, je pravilen tudi zaključek, da se odhodki po spornih računih davčno ne priznajo.
Zgolj na podlagi računov, na podlagi katerih je direktor uveljavljal povračilo stroškov goriva in ki jih je predložil tožnik, ni mogoče ugotoviti, ali so bila potovanja dejansko opravljena za službene potrebe. Ker računi niso listine, iz katerih bi bilo mogoče razbrati namen potovanja, kraj potovanja oz. prvostopenjski organ ni mogel ugotoviti obsega službenih potovanj, oziroma, do kakšnih povračil je bil direktor upravičen, je odločitev, da se za navedena povračila dodatno obračunajo obveznosti od osebnih prejemkov pravilna.
Potrjena prisilna poravnava učinkuje na terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka prisilne poravnave, vendar šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljavljati plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, zneska navadne terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP v višjem deležu od tistega, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi. Ker prisilna poravnava v danem primeru ob izdaji odločbe še ni bila potrjena oz. zaključena, je bila tožniku pravilno naložena v plačilo celotna davčna obveznost.
ZBPP člen 24, 24/2, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398.
brezplačna pravna pomoč - brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - objektivni pogoj - namen osebnega stečaja - odpust obveznosti
Razumnost predloga osebnega stečaja je lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega. Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašel dolžnik (gre za postopek zaradi insolventnosti), je pogojevanje dodelitve BPP za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika po presoji sodišča v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom BPP (zagotovitev pravice do socialne države in načela enakosti), kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je tudi odločanje o odpustu obveznosti.
ZIKS-1 člen 206, 206/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 5, 5/2.
izvrševanje kazni zapora - posebej varovani oddelek - razvrstitev obsojenca v posebej varovani oddelek - enostopenjski postopek
Za obsojence, ki so nevarni, ker ogrožajo druge, je mogoče organizirati posebej varovan oddelek v okviru zavoda; v ta oddelek razvršča nevarne obsojence upravnik zavoda s soglasjem direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. O razvrstitvi obsojenca v posebej varovan oddelek se odloča po uradni dolžnosti. Pritožba zoper odločbo o razvrstitvi v posebej varovan oddelek ni dopustna, ker Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij z izdajo predpisanega predhodnega soglasja sodeluje že pri sprejemu same odločitve.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZPDI člen 11a.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - komunikacija organa s stranko - tožba zaradi molka organa
Tožbe v upravnem sporu ni mogoče vložiti zaradi vsakega ravnanja upravnih organov oziroma zaradi nestrinjanja z njegovimi stališči, ki jih izraža v komunikaciji s stranko, ampak le zoper upravni akt (odločbo, sklep), ki po svoji vsebini pomeni odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
Od tožnikove zahteve do vložitve tožbe v tem upravnem sporu predpisani roki niso mogli preteči (tudi če bi, pa tožnik ni izkazal ponovne zahteve za izdajo odločbe), zato je tožba zaradi molka v tem pogledu preuranjena in s tem nedopustna.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - dohodek prosilca
Čeprav določbe ZBPP ne vsebuje izrecne zahteve, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, če se določene okoliščine izkažejo za sporne, pa to ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP in 22. člena Ustave po ZBPP izključena.
informacija javnega značaja - javni sektor - plača - javnost plač v javnem sektorju
Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS.