dohodnina- dohodnina od dohodka iz kapitala - družba z neomejeno odgovornostjo - čista izguba - pripis dobička kapitalskemu deležu družbe
Družba z neomejeno odgovornostjo je sicer glede davka od dohodkov pravnih oseb izenačena z drugimi družbami po ZGD-1, pokrivanje „poslovne izgube“ pa je v tovrstni družbi glede na njeno naravo obravnavano drugače. V primerih, če je na koncu poslovnega leta ugotovljena čista izguba, se ta odpiše od posameznega kapitalskega deleža družbenika (95. člen ZDoh-2), kar obenem pomeni, da v tem letu ni osnove za obdavčitev dividende (pripisa), ker je ni. Na ta način pa se tudi ne more znižati že pretekli obračun (in plačilo) niti prenesti kot morebitno zmanjšanje osnove v naslednja leta.
Drugačna obdavčitev od tiste, ki velja za družbenike kapitalskih družb, je po oceni sodišča utemeljena v drugačnem položaju, ki ga imajo družbeniki osebnih družb glede uporabe oziroma razpolaganja z dobičkom družbe. S pripisom dobička se poveča kapitalski delež družbenika, kar pomeni, da družbenik lahko z njim razpolaga in ga v mejah, ki jih določa 96. člen ZGD-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost prosilca
Iz izpodbijane odločbe niso razvidne nobene okoliščine, povezane z osebnostjo tožnika. Tako iz obrazložitve ni razvidno, ali se je tožnik v kazenskem postopku sposoben zagovarjati sam in braniti svoje interese v primerjavi z državnim tožilcem, ki je pravni strokovnjak. Razlogi izpodbijane odločbe so torej v tem pogledu bistveno pomanjkljivi, prav tako je bistveno pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje, saj trditve tožene stranke, na katerih temelji izpodbijana odločitev, da se bo v kazenskem postopku moralo ugotavljati izjemno obsežno dejansko stanje, listine priloženega upravnega spisa ne podpirajo.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZZVZZ člen 15, 15-6. ZDavP-2 člen 76.
prispevki za socialno varnost - družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna družba - poslovodna oseba - zavezanec za plačilo prispevkov
Poslovodne osebe, ki so hkrati družbeniki enoosebnih družb, kljub formalno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi niso zavarovane na podlagi delovnega razmerja v svoji družbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje - uporabna površina - neto tlorisna površina
Pri razliki v kvadraturi med uporabno in neto tlorisno površino stanovanja oziroma dela stavbe gre za druge individualno odmerjene prostore, ki pripadajo stanovanju in ki jih kot takšnih po presoji sodišča ni mogoče obravnavati samostojno in tudi ne vrednotiti posebej, to je, ločeno od stanovanja, ki mu ti prostori pripadajo, kot je to storil pristojni organ v izpodbijani odločbi. Kot premoženje, ki se po 24. členu ZSVarPre ne upošteva, je namreč razumeti stanovanje kot celoto, vključno s pomožnimi prostori, medtem ko se v skladu z drugim odstavkom istega člena kot premoženje lahko upošteva le razlika v vrednosti, ki nastane v primeru, kadar je uporabna površina stanovanja prosilca večja od uporabne površine primernega stanovanja.
ZUS-1 člen 5, 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4. ZSV člen 81, 85, 85/2.
izločitev organa - izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prenos krajevne pristojnosti - pravni interes
V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo takrat, če tako določa zakon. Sklep o zavrženju zahteve za izločitev centra za socialno delo in posredno s tem tudi uradnih oseb, je odločitev procesne narave in ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Tožena stranka bo lahko izločitev uradnih oseb uveljavljala z morebiti vloženim pravnim sredstvom zoper odločbo o vsebinski odločitvi centra za socialno delo v zvezi s sporno zadevo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nesporno izkazane, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - poseganje v pridobljene pravice
V obravnavanem primeru je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo na podlagi določbe 6. člena in 15. člena ZVV v povezavi z določbami 100. člena in 101. člena ZUJF ter v postopku, določenim z 231. členom ZUJF. Po slednjem se upravičencem, ki so na dan uveljavitve ZUJF upravičeni do pravice do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja po zakonu, ta pravica zagotavlja do 1. januarja 2013. Z odločbo, izdano v tem postopku, upravna enota razveljavi odločbo o tej pravici, priznani na podlagi zakona, če ugotovi, da vojnemu veteranu po tem zakonu ta pravica od 1. januarja 2013 ne pripada. Na tej podlagi je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo, potem, ko je ugotovil, da tožnik še ni dopolnil 55. let starosti in da ni trajno popolnoma nezmožen za delo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - predodelitev otroka
Tožena stranka ni dovolj utemeljila razlogov, ki se nanašajo na 24. člen ZBPP glede razumnosti pričetka postopka predodelitve otroka. Spisovno izkazana okoliščina suma storitve kaznivega dejanja (nasilje v družini in zanemarjanje otroka) s strani tožnika je po mnenju sodišča tako pomembna, da jo je treba pri presoji o (pre)dodelitvi otroka po razpadu življenjske skupnosti staršev upoštevati na podlagi ZZZDD.
Po določbi drugega odstavka 47. člena ZGO-1 mora odgovorni vodja projekta vsako zaključeno sestavino projekta potrditi s svojo identifikacijsko številko in podpisom, s čimer jamči za kakovost obdelave celotnega projekta in za medsebojno usklajenost načrtov, ki sestavljajo projekt. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnik v obravnavani zadevi izdelave projektne dokumentacije, kjer je bil pooblaščeni arhitekt, istočasno nastopal kot odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant arhitekture, nastopal pa je tudi kot direktor projektanta. V Kodeksu poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev (3. člen) je določeno, da morajo kodeks spoštovati vsi arhitekti, ne glede na statusno oziroma organizacijsko obliko, v kateri opravljajo dejavnost, po določbi 7. člena pa mora arhitekt pri opravljanju dejavnosti delovati v korist naročnika in po svojih najboljših močeh uresničevati njegove želje in potrebe, pri čemer pa mora upoštevati pravila stroke ter ne sme kršiti veljavnih predpisov.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Dejanske ugotovitve v izpodbijani odločbi, da ne prejema veteranskega dodatka in da zaradi preseganja osnove za veteranski dodatek (497,15 EUR) ne izpolnjuje pogojev za pridobitev veteranskega dodatka, tožnik ne izpodbija. Ker torej niti ni sporno, da je podan takšen dejanski stan, ki ima po spremenjenih določbah ZVV za posledico, da se tožniku kot vojnemu veteranu več ne zagotavlja plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja - takšna pa je odločitev prvostopenjskega organa - je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
Kolikor organ za BPP odločitev opira na dejstvo, da je tožnik na vprašanje v obrazcu, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, odgovoril z ne, je glede na okoliščine tega primera zaključiti, da ta odgovor pomeni navajanje neresničnih podatkov, preuranjen. Tožnik je namreč prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil tudi letno poročilo za leto 2012 družbe A., iz česar je sklepati, da je z njim želel dokazovati podatek, kot ga je navedel v prošnji. Organ za BPP bi moral tožnika pozvati k izjasnitvi v zvezi s predloženim dokazom, da bi ta lahko dal pravilen podatek o svojem premoženjskem stanju.
ZCes-1 člen 100. ZGO-1 člen 2, 50, 50/3. ZUP člen 214.
izdaja soglasja za cestni priključek - projektni pogoji - obrazložitev odločbe
Predmet odločanja v postopku za izdajo projektnega soglasja je le skladnost predloženega projekta z jasno, na podlagi izrecno navedenih predpisov določenimi projektnimi pogoji, izdanimi v skladu s tretjim odstavkom 50. člena ZGO-1. Prvostopenjski organ bi moral določno navesti projektni pogoj, za katerega meni, da ni bil izpolnjen ter konkretne razloge o tem, zakaj in v čem so predložene projektne rešitve v nasprotju s tem pogojem.
Preizkus materialne zakonitosti izpodbijane odločbe (obvestila) glede na tretji odstavek 9. člena ZEN ni mogoč, ker v obrazložitvi obvestila namreč dejansko stanje v bistvenih točkah ni zadosti natančno opisano, prav tako dokazi na katere se opira, niso podani tako, da bi bil naveden (izpostavljen) točno določen pravno pomemben podatek, navedeni pa tudi niso razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov in razlogi, ki glede na navedeno dejansko stanje narekujejo vzpostavitev sporne spremembe v zemljiškem katastru. Če se pa odločbe ne da preizkusiti, je to absolutna bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP); taka ugotovitev pa narekuje ugoditev tožbi in odpravo izpodbijanega akta.
ZVV člen 8, 9, 15. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - odvzem pravice do zdravstvenega varstva
Ob tem, da dejansko stanje, t.j. da tožničini dohodki presegajo 497,15 EUR, ni sporno, kar pomeni, da tožnica ni prejemnica veteranskega dodatka in da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV, je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni zgled za uspeh - načelo materialne resnice
Tožena stranka je pravilno presodila, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z odškodninsko tožbo zoper zavarovalnico. Prireditelj (družba C d.o.o.) namreč na dan škodnega dogodka ni imel zavarovane dejavnosti organiziranje prireditev, kar je tožena stranka pravilno ugotovila po vpogledu v pravdni spis P 1295/2004.
ZIKS-1 člen 206, 206/3. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 5, 5/2.
izvrševanje kazni zapora - posebej varovani oddelek - razvrstitev obsojenca v posebej varovani oddelek - enostopenjski postopek
Za obsojence, ki so nevarni, ker ogrožajo druge, je mogoče organizirati posebej varovan oddelek v okviru zavoda; v ta oddelek razvršča nevarne obsojence upravnik zavoda s soglasjem direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. O razvrstitvi obsojenca v posebej varovan oddelek se odloča po uradni dolžnosti. Pritožba zoper odločbo o razvrstitvi v posebej varovan oddelek ni dopustna, ker Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij z izdajo predpisanega predhodnega soglasja sodeluje že pri sprejemu same odločitve.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-4. ZPDI člen 11a.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - komunikacija organa s stranko - tožba zaradi molka organa
Tožbe v upravnem sporu ni mogoče vložiti zaradi vsakega ravnanja upravnih organov oziroma zaradi nestrinjanja z njegovimi stališči, ki jih izraža v komunikaciji s stranko, ampak le zoper upravni akt (odločbo, sklep), ki po svoji vsebini pomeni odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi.
Od tožnikove zahteve do vložitve tožbe v tem upravnem sporu predpisani roki niso mogli preteči (tudi če bi, pa tožnik ni izkazal ponovne zahteve za izdajo odločbe), zato je tožba zaradi molka v tem pogledu preuranjena in s tem nedopustna.
informacija javnega značaja - javni sektor - plača - javnost plač v javnem sektorju
Plače v javnem sektorju so javne v tem smislu, da se lahko za vsakega javnega uslužbenca ve, kakšno plačo ima, z izjemo omejitev, ki jih določa 38. člen ZSPJS.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - načelo zaslišanja stranke - pravica do izjave - dohodek prosilca
Čeprav določbe ZBPP ne vsebuje izrecne zahteve, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, če se določene okoliščine izkažejo za sporne, pa to ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP in 22. člena Ustave po ZBPP izključena.