brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - interes pravičnosti
Tožena stranka same utemeljenosti obtožnice in dokazov, ki so podlaga za njeno sestavo, v postopku brezplačne pravne pomoči ne more presojati, ker lahko v spornem primeru presoja zgolj to, ali bi bil tožnik, glede na zapletenost kazenske zadeve in svoje osebne lastnosti upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči oziroma, ali bi bila takšna dodelitev v nasprotju z interesi pravičnosti (tretji odstavek 24. člena ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine
Med strankama je sporna vrednost nepremičnine, glede katere se je tožena stranka uprla na podatke GURS. Tožnik namreč meni, da je vrednost previsoka, kar dokazuje tudi do sedaj neuspešna prodaja tega zemljišča. Gre za ugovor, ki ga sodišče ne more upoštevati. Tožnik drugačne vrednosti zemljišč ni izkazal, podatek da gre za do sedaj neuspešno prodajo, pa v tem upravnem sporu ni relevanten.
posodabljanje kmetijskih gospodarstev - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - računi
Tožena stranka je ravnala pravilno, ko v postopku izdaje izpodbijane odločbe o zahtevku tožnika za izplačilo nepovratnih sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev z dne 28. 4. 2010, ni upoštevala stroškov, ki jih je tožnik dokazoval z računi, katerih datumi plačila so bili datirani pred dnem pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, to je pred 7. 9. 2009. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da tožena stranka pravno zmotno tolmačila določbe Javnega razpisa ter da so isti računi, ki so bili podlaga za izdajo odločbe o odobritvi sredstev, merodajni tudi za odločanje glede izplačila.
državni funkcionar - državni tožilec - plačni razred - uvrstitev v plačni razred
Tožnica je bila v skladu z drugim odstavkom 18. člena ZSPJS-L pravilno uvrščena v 50. plačni razred. V navedeni plačni razred je bila uvrščena na zakonski podlagi in ne po prosti presoji tožene stranke.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme do dostopa - kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah - statistični podatki
Za podatke, ki jih zbira, obdeluje in z njimi razpolaga Statistični urad RS, je že zakonodajalec določil, da ne predstavljajo informacije javnega značaja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - interes pravičnosti
Vprašanje, na katerega je treba odgovoriti ob presoji prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postavitev zagovornika v kazenskem postopku, kadar zakon ne zahteva obvezne obrambe, je, ali interesi pravičnosti zahtevajo, da se prosilcu, ki je obdolženec v kazenskem postopku, omogoči obramba z zagovornikom in torej odobri brezplačna pravna pomoč. Za odgovor na to vprašanje pa je sodna praksa postavila kriterije, kot so: osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, zahtevnost zadeve z dejanskega in pravnega vidika in druge konkretne okoliščine za odgovor na vprašanje, ali so okoliščine v konkretni zadevi takšne, da terjajo postavitev zagovornika, ker bo obdolžencu le tako zagotovljen pošten postopek.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba zaradi motenja posesti
Tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi motenja posesti. Zato bi tožena stranka pri presoji verjetnega izgleda za uspeh morala ugotoviti, kakšen tožbeni zahtevek želi tožnik sploh uveljavljati.
koncesija - izbira koncesionarja - dopolnitev vloge - poziv k dopolnitvi vloge - vročitev poziva k dopolnitvi vloge - vročitev pravni osebi - vročitev po elektronski poti - rok za dopolnitev vloge
Tožniku je bil poziv za dopolnitev vloge po elektronski poti posredovan kot navadna elektronska pošta. To pomeni, da vročitev poziva tožniku po elektronski poti ni bila opravljena pravilno, zaradi česar tudi rok za dopolnitev vloge ni mogel začeti teči.
Tožniku je od prejema poziva za dopolnitev vloge pa do izteka roka ostalo samo nekaj ur časa. Tako kratkega roka pa tudi glede na čas praznikov ni mogoče šteti za primeren rok.
dovoljenje za začasno prebivanje - rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje - tujec na prestajanju kazni zapora
Iz določila osmega odstavka 127. člena ZTuj-2 izhaja, da je treba za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaprositi pred pretekom dovoljenega prebivanja. V konkretnem primeru se tujec nahaja v zaporu, torej še vedno dovoljeno prebiva na območju Republike Slovenije, zato niti njemu niti tožnici ni mogoče očitati, da bi prošnjo vložila prepozno, po poteku dovoljenega prebivanja.
javni razpis - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - vročitev poziva za dopolnitev vloge - sprememba naslova za vročanje
Iz upravnih spisov je razvidno, da je tožeča stranka v vlogi, s katero se je prijavila na javni razpis, napisala svoj naslov, spremembe naslova pa tako kot določa 96. člen ZUP ni sporočila organu, ki je vodil postopek. Zato se ne more uspešno sklicevati na to, da je na Pošti Slovenije oddala naročilo za preusmeritev pošiljk.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - presoja uspeha v pravdnem postopku
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi natančno navedla pravna dejstva, ki govorijo o obstoju terjatve in dolžnosti tožnika, da jo poravna, manjka pa del, ki bi pravno ocenil tožnikove ugovore zoper to terjatev. Tožena stranka jih le našteje in nato pavšalno zavrne. Po presoji sodišča je utemeljen tožbeni razlog, da tožena stranka v svojih razlogih ni dovolj pojasnila razlogov o odločilnih dejstvih in se odločbe ne da preizkusiti. Sodišče samo ne more preizkusiti tožnikovih trditev, ki govorijo o eventualni ničnosti pogodbe ali celo o poslovni goljufiji, saj za takšen sklep nima nikakršne podlage, ki bi izhajala iz konkretne ocenitve dejstev in dokazov ter navedb, ki jih je podal tožnik v svojem navajanju v pravdnem postopku.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o izvršbi
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, temveč pomeni le procesno odločitev, ki je v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izvršilni postopek
Brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, ne bi bilo razumno dodeliti glede na to, da terjatev nedvomno obstoji in ni bila poplačana, ter da bi bile kakršnekoli vloge prosilke v tej fazi izvršilnega postopka brez možnosti za uspeh.
ZMZ člen 39. Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 3/2, 16, 16/1, 16/1-c, 20.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje pristojni državi - suverenostna klavzula - kršenje človekovih pravic - predaja prosilca Republiki Madžarski
Suverenostna klavzula državi članici omogoča, da prosilca za mednarodno zaščito ne pošlje v državo, kjer bi mu bile kršene človekove pravice. Vendar pa se sodišče strinja, da v primeru izročitve tožnikov Republiki Madžarski kot državi članici, ki je pristojna za obravnavanje njihove prošnje, ne bi bile kršene njihove človekovih pravic.
varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - nepošteni pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - prepoved prodaje blaga
Pogodbeno določilo o pavšalni odškodnini je v nasprotju z zakonsko določbo, ki daje potrošniku pravico, da v določenem času po prejemu blaga odstopi od pogodbe brez navedbe razlogov.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pravna podlaga za priznanje pravice do odškodnine
Tudi Finančna in izravnalna pogodba, ki je urejala odškodnino za premoženje, podržavljeno z Odlokom AVNOJ, je tuji pravni vir v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen, ki se upošteva pri presoji, ali je imel upravičenec po tujem pravu pravico do odškodnine.
Tožnik sicer v tožbi ne zatrjuje izrecno katere človekove pravic in temeljne svoboščine so mu bile kršene, vendar pa je sodišče sprejelo pristojnost, ker tožnik nima drugega sodnega varstva, izpodbijane sklepe pa so sprejeli organi tožene stranke kot nosilke javnih pooblastil. Glede na to so podane procesne predpostavke za odločanje v tem upravnem sporu. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija sklepa z dne 5. 7. 2010, tožbo je vložil na (nepristojno) sodišče 20. 5. 2012. Čeprav tožnik v tožbi ne zatrjuje izrecno kršitve človekovih pravic in svoboščin, ga upravno sodišče po ugotovitvi, da mu je potrebno zagotoviti subsidiarno upravno sodno varstvo v upravnem sporu, ni pozivalo na dopolnitev (v smeri zatrjenega kršenja pravic), saj je očitno, da bi bila tožba tudi v primeru vložitve na podlagi 4. člena ZUS-1 prepozna.