ukrep gradbenega inšpektorja - obnova postopka - nemožnost udeležbe v postopku - prepozen predlog za obnovo postopka
V konkretnem primeru je tožnica predlagala je obnovo inšpekcijskega postopka na podlagi 9. točka 260 člena ZUP, ki se je končal s sklepom o ustavitvi postopka. S sklepom o ustavitvi postopka ne more biti poseženo v tožničine pravice, saj se z njim ne odloča o nobenih pravicah in dolžnostih.
U
veljavljanje obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP je mogoče le v predpisanem roku. Iz četrtega odstavku 263. člena ZUP izhaja, da se po preteku treh let od dokončnosti odločb obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Tožničin predlog za obnovo postopka, ki ga je prvostopenjski organ prejel 10. 12. 2010 in ki se nanaša na sklep o ustavitvi postopka z dne 13. 3. 1998, v navedenem roku ni bil podan. To pa so razlogi, zaradi katerih je izpodbijani sklep pravilen in zakonit.
ZGO-1 člen 45, 47, 88, 110, 110/2, 137, 138, 139. ZUS-1 člen 20, 20/3.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski ukrep - kršitev kodeksa - odgovornost za kršitev - ravnanje iz malomarnosti - tožbena novota
Ker je Inženirska zbornica Slovenije poklicna organizacija inženirjev in geodetov, med njimi pooblaščenih inženirjev, je jasno, da so tudi člani disciplinske komisije in disciplinskega sodišča osebe s strokovnim znanjem na omenjenih področjih. Zato sodišče ne dvomi, da sta imela organa obeh stopenj ustrezno znanje za primerjavo med deli, prikazanimi v PID, in tistimi, predvidenimi v PGD, na katera se je nanašalo tudi gradbeno dovoljenja za bencinski servis.
Tožnik v celotnem upravnem postopku ni oporekal dejanskemu stanju kršitve, kot je bila opisana v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka in nato tudi v izpodbijani odločbi (tožnik ne trdi, da se izpodbijani sklep v tem pogledu razlikuje od zahteve), niti ni tega storil v pritožbi. Ker ni nasprotoval ugotovitvam glede nastalih sprememb pri gradnji glede na izdano gradbeno dovoljenje, niti temu, da pomenijo spremembo lokacijskih in drugih pogojev iz gradbenega dovoljenja, posledično v upravnem sporu ni mogoče upoštevati niti dokazil, navedenih v tožbi – drugostopenjske odločbe z dne 21. 3. 2013 in uporabnega dovoljenja z dne 10. 5. 2013, izdanih po zaključku obravnavane zadeve na prvi stopnji.
Tožnik izpodbijanemu sklepu očita, da krivda ni obrazložena. Sodišče se s tem ne strinja, saj je organ povzel del 13. člena disciplinskega pravilnika, v katerem je definirana nezavedna malomarnost, ter na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v obrazložitvi navedel, da je tožnik nepremišljeno in nepreudarno sopodpisal tekst izjave v vodilni mapi PID iz oktobra 2011.
V predmetni zadevi je med strankama sporno, ali je carinski organ pravilno ravnal, ko je od tožnika naknadno zahteval predložitev pooblastila. V skladu z četrtim odstavkom 5. člena CZS mora zastopnik izjaviti, da nastopa v imenu zastopane osebe in pojasniti ali gre za neposredno ali posredno zastopanje ter mora biti pooblaščen, da nastopa kot zastopnik. Oseba, ki ne izjavi, da nastopa v tujem imenu ali za tuj račun, ali ki izjavi, da nastopa v tujem imenu in za tuj račun pa ni pooblaščena, se šteje, da nastopa v svojem imenu in za svoj račun.
Tožnik je bil preko sistema obveščanja tudi obveščen, da mora urediti ustrezen instrument zavarovanja, vendar tega ni storil. Ker tožnik za predmetne keramične ploščice iz Ljudske republike Kitajske kljub pozivu carinskega organa ni predložil ustreznega instrumenta zavarovanja za zavarovanje morebitnega carinskega dolga, predmetno blago formalno ni bilo prepuščeno v prost promet, saj pogoji za vnos blaga niso bili izpolnjeni.
brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - prihranki - načelo zaslišanja stranke
Toženka je svojo odločitev oprla na podatek, ki ga je pridobila od A. d. d. in ki po mnenju toženke pomeni, da ima tožnikova zakonita zastopnica prihranke. Gre torej za podatek, iz katerega naj bi izhajalo drugačno premoženjsko stanje od premoženjskega stanja, kot ga je navedla tožnikova zakonita zastopnica v vlogi. Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov pa ne izhaja, da bi s tem podatkom seznanila tudi tožnika oz. njegovo zakonito zastopnico in mu omogočila, da se o njem izjavi.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj - zavrženje ponovne vloge
V zadevi ni sporno, saj tožnik tega ne prereka, da mu je toženka zaradi navajanja neresničnih podatkov dne 20. 9. 2013 izdala zavrnilno odločbo Bpp 1537/2013, ki je po podatkih vpisnika tega sodišča postala pravnomočna dne 11. 12. 2013. V njej je med drugim odločila, da tožnik šest mesecev od 20. 9. 2013 ne more ponovno zaprositi za BPP. Prav tako tožnik ne prereka ugotovitvi toženke, da je bila v izreku izpodbijanega sklepa navedena prošnja za BPP vložena dne 30. 9. 2013, torej v času, ko je zanjo veljala navedena prepoved.
vpis v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu - pogoji za vpis v imenik
Katera so rudarska dela in kateri projekti se štejejo za rudarske projekte opredeljuje 2. člen ZRud-1, vendar iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj se dela, ki izhajajo iz podjemne pogodbe, ne štejejo med storitve tehničnega vodenja rudarskih del, izdelovanja rudarskih projektov oziroma njihovega revidiranja. Izpodbijana odločba je zato v bistvenih elementih ostala neobrazložena, kar pomeni, da je ni mogoče preizkusiti.
hišniško stanovanje - pravice uporabnikov bivših hišniških stanovanj - pridobitev nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstev - hišniška dela - najemna pogodba
Glede na besedilo 175.a člena SZ-1 je prvo pomembno vprašanje za odločitev v tej zadevi, ali je tožnik na dan uveljavitve SZ bil imetnik stanovanjske pravice oziroma ali je imel pravico začasne uporabe na predmetnem hišniškem stanovanju. Naslednji pomembni vprašanji pa sta, ali je na dan uveljavitve SZ v tem stanovanju prebival ter opravljal hišniška dela, povezana s stavbo. Po 3. členu SZ-1B prejšnji imetnik dokazuje svojo upravičenost do reševanja stanovanjskega vprašanja po tem zakonu s predložitvijo dokumenta, s katerim mu je bilo hišniško stanovanje dodeljeno pred letom 1991 ter pogodbo o delu, ki dokazuje opravljanje hišniških ali sorodnih del za večstanovanjsko stavbo.
Tožnik ne navaja, da je bila gradnja stanovanjskih objektov kakorkoli dovoljena na njegovih zemljiščih oz. da so bili zaradi nje dovoljeni posegi na njegovi nepremičnini, ali pa da so bili z njimi dovoljeni sicer prepovedani vplivi na njegovo nepremičnino. Zato niti škoda, ki mu nastaja domnevno zaradi gradnje na podlagi spornih gradbenih dovoljenj, še ne daje podlage za njegov pravni interes. Zgolj dejanski interes, da se gradbena dovoljenja izrečejo za nična, pa ne zadostuje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja stranke
V obravnavanem primeru, ko je bil postopek uveden na zahtevo stranke, dejansko stanje, ugotovljeno po uradnih podatkih, ki jih ima organ, pa se ne sklada z dejanskim stanjem, ki ga je navedla v svoji zahtevi, ne pride v poštev druga točka prvega odstavka 144. člena ZUP. Navedena določba se namreč nanaša zgolj na situacijo, ko zaslišanje strank ni potrebno zaradi zavarovanja njenih pravic ali pravnih koristi, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
električna energija iz obnovljivih virov energije - deklaracija za proizvodno napravo - odvzem deklaracije za proizvodno napravo - neobratovanje naprave za proizvodnjo električne energije - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja stranke
V obravnavanem primeru bi bilo potrebno preveriti dejansko stanje glede naprave in njenega obratovanja, saj zgolj na podlagi obvestila, iz katerega izhaja, da tožnik prvostopenjski organ obvešča o začasni ustavitvi naprave in iz njega ni niti jasno razvidno, da naprava ne obratuje, ni mogoče odločiti o odvzemu deklaracije za proizvodno napravo.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - dedovanje denacionaliziranega premoženja - oporočno razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem
Ker je C.C. umrla pred pravnomočnostjo denacionalizacijskih odločb, denacionalizirano premoženje kot zapuščina nanjo ni prešlo. C.C. torej ni mogla dedovati premoženja, vrnjenega v postopku denacionalizacije in z njim tudi ne razpolagati, zato dedujejo po vstopni pravici njeni zakoniti dediči, to pa je v obravnavanem primeru tožnik. Zato je tožnik kot dedič tudi naveden v sklepu o dedovanju, ki je podlaga za odmero davka v obravnavanem primeru.
Z izpodbijanim sklepom ne gre za izterjavo obveznosti iz naslova NUSZ za leta 1994 – 1996, pač pa za ugotovitev, ali so bili, ko so bili sporni zneski izterjani, ti prisilno pobrani na pravilen in zakonit način. Davčni organ namreč po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika s sklepom v celoti ali delno ustavi davčno izvršbo, če je na primer davek plačan, če davčna izvršba ni dovoljena oziroma če se davčna izvršba opravi proti komu, ki ni dolžnik, je pravica do davčne izvršbe zastarala ali je davek, ki se izterjuje, ugasnil na drug način. V takem primeru davčni organ s sklepom o ustavitvi davčne izvršbe odpravi oziroma razveljavi že izvršeno dejanje v postopku davčne izvršbe.
Upravni organ je ugotovil davčne obveznosti, ki so ob pravilnem poračunavanju plačil na dan 20. 11. 1997 ostale neplačane ter svojo odločitev ustrezno obrazložil. Navedel je, kateri dolg tožeče stranke je bil poračunan s posameznimi konkretnimi plačili in kompenzacijami ter tudi pojasnil obračun zamudnih obresti. Dejstvo, da se tožeča stranka ne strinja z ugotovitvami tožene stranke pa ne pomeni, da davčni organ ni ravnal po napotkih sodišča. V postopku mora biti nesporno ugotovljeno, da je bil terjani dolg dejansko plačan, saj dvom o plačilu oziroma glede ugotovitve, ali je sporni dolg bil plačan ali ne, ne zadostuje za ukrepanje davčnega organa po 155. členu ZDavP-2.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - sklep o obnovi postopka - pritožba zoper sklep o obnovi
Sklep o obnovi postopka je mogoče izpodbijati v pritožbi zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku. To pa pomeni, da tožeča stranka pritožbo ima, le da je pridržana do izdaje odločbe ter da ji zato, ker ne more vložiti pritožbe neposredno zoper sklep, kot šibkejši stranki v postopku ni vzeta pravica do (učinkovitega) pravnega sredstva, kot trdi v tožbi.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - izrek odločbe - preganjanje - narodnost - informacije o stanju v izvorni državi - tožbena novota - zavrnitev služenja vojaškega roka - vpoklic - verodostojnost prosilca - načelo zaslišanja stranke
Toženka je pravilno vodila enotni postopek za priznanje mednarodne zaščite in ji tako ni bilo treba posebej zavrniti prošnje za priznanje statusa begunca. Zaradi izreka, kot ga ima izpodbijana odločba, tožniku ni onemogočena tožba le zoper tisti del odločbe, s katerim se ne strinja.
Glede tožnikovih navedb o preganjanju zaradi narodnosti sodišče meni, da ne zadošča zgolj hipotetična možnost, da bi nekdo lahko bil podvržen preganjanju zato, ker je določene narodnosti, ampak bi morala biti nevarnost preganjanja konkretno izkazana. Prosilec mora torej navesti konkretne okoliščine, ki realno in individualno utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem, oziroma konkreten dogodek, ki se mu je zgodil prav zaradi tega, ker je določene narodnosti.
Razlog za priznanje statusa begunca je podan, če nekomu grozi pregon zaradi zavrnitve služenja vojaškega roka v spopadu, če bi služenje vojaškega roka vključevalo tudi kazniva dejanja. Vendar se je v konkretnem primeru toženka postavila na stališče, da zaradi kontradiktornosti ne sledi tožnikovim navedbam, da je sploh dobil vpoklic, da se mora javiti v vojsko, in iz tega razloga tožniku ni priznala statusa begunca. Pri tem je dovolj podrobno pojasnila, zakaj ni mogla slediti tožnikovim navedbam o vpoklicu v vojsko, in po mnenju sodišča tudi upoštevala vse vidike ocene verodostojnosti.
Toženka vseh svojih zaključkov sicer tožniku ni posebej predočila pred izdajo izpodbijane odločbe, vendar zaradi tega še ne gre za kršitev 9. člena ZUP. Tožnik, ki je pred izdajo odločbe podal prošnjo za priznanje mednarodne zaščite, je bil na osebnem razgovoru in mu je torej bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ugotovitve, za katere tožnik v tožbi navaja, da z njimi ni bil soočen, pa so stvar dokazne ocene, ki jo organ izvede ob odločitvi in predstavi v sami odločbi.
davek o dohodkov pravnih oseb - nakup poslovnega deleža - posojilo - prikrito izplačilo dobička - izogibanje plačilu davka
Če je edini razlog za sklenitev pravnega posla izogibanje davčnim obveznostim, potem tak pravni posel nima dopustne podlage, saj nasprotuje davčnim predpisom, ki so prisilne narave. Zato je tak pravni posel na podlagi tretjega odstavka 39. člena OZ ničen in kot takšen davčno neupošteven.
zaposlovanje invalidov - kvota - nadomestna izpolnitev kvote prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - pogodba o poslovnem sodelovanju - nadzor izpolnjevanja kvote
Tožnik z navedbami, s katerimi enako kot v pritožbi ugovarja, da sedemdnevni rok za predložitev napovedi ne more biti prekluziven in da število invalidov ni bilo pravilno upoštevano, ne more izpodbiti ugotovitev postopka. Za naložitev obveznosti ni ključno, da tožnik podatkov oz. napovedi ni posredoval v sedemdnevnem roku, temveč da gre za ravnanje tožnika glede napovedi o nadomestnem izpolnjevanju kvote preko pogodbe z invalidskima podjetjema A d.o.o. in B d.o.o., kjer predmet pogodbe ni izhajal iz dejavnosti obeh invalidskih podjetij.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT člen 13, 38, 38/1, 38/1-1.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - višina nagrade
Pri odmeri nagrade je tožeča stranka pravilno upoštevala prvo alineo prvega odstavka 38. člena ZOdvT in 13. člen tega zakona in tožniku odmerila nagrado za povprečni primer v srednji vrednosti nagrade v razponu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč
Pogoj iz prvega odstavka 22. člena ZBPP po katerem se izjemna BPP dodeli, če premoženje prosilke in premoženje njene družine ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (265,22 EUR), je prisilne (kogentne) narave in ga je zato pristojni organ dolžan upoštevati pri odločanju. Tožnica zato ne more uspešno uveljavljati, da se ji BPP odobri kljub temu, da navedenega pogoja ne izpolnjuje.