Merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe so bila nedvomno premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij, kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa, v katerem morajo biti merila in kriteriji natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, ki se mora v tovrstnih postopkih upoštevati, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti (preglednosti) oziroma javnosti, kar kot osnovna načela opredeljuje tudi ZJZP. Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora biti namreč izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, kar ni določeno samo v interesu ponudnikov oziroma kandidatov, temveč tudi v javnem interesu. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen ZJZP. Po taki ugotovitvi bi moral organ razpis razveljaviti in ga ponoviti, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti.
brezplačna pravna pomoč - soglasje za mediacijo - odklonitev soglasja za mediacijo
Tožena stranka je po ugotovitvi, da tožnik ni dal svojega soglasja za mediacijo, čeprav je to soglasje dala nasprotna stranka v postopku, pravilno ocenila, da tožnik s tem ni izpolnil pogoja iz četrtega odstavka 28. člena ZBPP. Res je sicer, da je bila ponudba za mediacijo poslana le tožniku osebno in ne njegovemu odvetniku. Je pa tožena stranka po tem, ko je bilo s strani druge stranke dano soglasje za mediacijo, o tem seznanila tožnikovega odvetnika.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - status kmeta - predhodno vprašanje
Za odločitev je bistveno, ali je bila tožeča stranka v času nastanka davčne obveznosti kmet v smislu 24. člena takrat veljavnega ZKZ. Gre za vprašanje, ki je samostojna pravna celota in ne sodi v pristojnost davčnega organa, zato se v postopku odmere davka na dediščine in darila obravnava po pravilih ZUP za reševanje predhodnega vprašanja.
davek na promet nepremičnin - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - zavezanec za davek - zamudne obresti
Ob upoštevanju davčne zakonodaje in stališč naslovnega in Vrhovnega sodišča je, ko gre za prodajo nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku, zavezanec za davek na promet nepremičnin dolžnik kot lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje.
Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, se pri prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku zamudne obresti ne zaračunavajo.
ali tožnik izpolnjuje pogoj iz 6. točke Javnega razpisa za ukrep Zgodnje upokojevanje kmetov oziroma pogoj iz 8. točke 17. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 20013, to je pogoj, da je bil prenosnik vsaj zadnjih 7 let neprekinjeno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti. Izpodbijana odločitev temelji na uradnih podatkih – odločbah ZPIZ, iz katerih izhaja, da tožnik v obdobju od 2. 3. 2010 do 25. 6. 2010 ni bil zavarovan na zavarovalni podlagi 051 - kot nosilec kmetijske dejavnosti, ampak na zavarovalni podlagi 005 – kot samostojni podjetnik posameznik. Zato je izpodbijana odločitev, ki temelji na uradnih podatkih ZPIZ, pravilna in zakonita.
ZDDV člen 63, 82. Šesta direktiva Sveta 77/388/ES z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 17. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 167, 168.
DDV - dodatna odmera DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - subjektivni element
Ključni razlog za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je v obravnavanem primeru v tem, da tožnik ni uspel dokazati, da so bile storitve opravljene prav s strani izdajateljev računov.
V primeru, da so računi popolni in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij, je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajateljev računov. Tožena stranka ni ugotovila in ni izvedla dokazne ocene objektivnih okoliščin in njihove povezave v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali bi vsaj moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - umik vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepoved vlaganja novih prošenj
V zadevi je bistveno za odločitev, da tožnica v vlogi za dodelitev BPP ni navedla vseh podatkov, ki se tičejo njenega premoženja. Zato je potrebno šteti, da je te podatke zamolčala. Že omenjeno dejstvo pa je dovolj za izdajo ugotovitvene odločbe iz petega odstavka 20. člena ZBPP. S kasnejšim umikom vloge za dodelitev BPP tudi po mnenju sodišča ni mogoče zagovarjati stališča tožnice, da posledično ni prišlo do izpolnitve zakonskega stana iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
obročno plačilo davčnega dolga - odpis davčnega dolga - razširitev zahtevka
Tožnica je v svoji vlogi, o kateri se odloča z izpodbijano odločbo, zaprosila za obročno plačilo davčnega dolga. Prošnja za odpis davčnega dolga, ki jo je prvič dala v pritožbi, pomeni razširitev zahtevka, ki v skladu z določbami ZUP ni dopustna, zato je pritožbeni organ pritožbene ugovore v tej zvezi utemeljeno zavrnil.
Očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen tudi četrti odstavek 48. člena in 58. člen ZJZP. Po taki ugotovitvi bi moral prvostopenjski organ razpis razveljaviti in ga ponoviti, ne pa že določena merila spreminjati in dopolnjevati v samem razpisnem postopku, na kar kaže tudi posredovan spremenjen obrazec razpisne dokumentacije obema kandidatoma in poziv na predložitev dodatnih dokazil. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti.
V zahtevi za dopolnitev in pojasnitev ponudbe z dne 8. 10. 2012 je prvostopenjski organ še pojasnil, da bo kot merilo za izbor najugodnejšega ponudnika upošteval seštevek stroškov vseh treh ponujenih cen v celotnem predvidenem obdobju trajanja koncesijskega razmerja, tj. predvidoma za obdobje 2013-2027, iz odločbe pa izhaja, da je upošteval le ceno storitve za 2013, ne pa za celotno obdobje, kar pomeni, da je pri svoji odločitvi upošteval drugačno merilo, kot ga je opredelil v svoji zahtevi in tudi s tem zagrešil kršitev pravil postopka, ko je kot razlog, ki je glede na ugotovljeno dejansko stanje narekoval sprejeto odločitev, upošteval razlog oziroma merilo, s katerim prej stranke niso bile seznanjene.
sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Z navedeni sklepom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak gre za procesni sklep. Tak sklep pa je v upravnem sporu mogoče izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
dohodnina - odmera dohodnine - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje olajšave - obnova postopka - nova dejstva in dokazi
V 271. členu ZDavP-2 je določeno, da lahko davčni zavezanec uveljavlja posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun. To je po presoji sodišča zadnja možnost, ko lahko zavezanci uveljavljajo navedeno olajšavo.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu - ugovor upnika
ZFPPIPP v 427. členu določa dva ključna (med seboj neodvisna) izbrisna razloga: če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. tč. prvega odstavka) ali če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. tč. prvega odstavka). Sodišče prve stopnje je začelo postopek izbrisa v obravnavanem primeru zaradi domneve obstoja izbrisnega razloga po 2. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Ker torej ni bil začet postopek izbrisa brez likvidacije zaradi izbrisnega razloga po 1. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, so pravno neupoštevne pritožbene trditve v smeri, da ima pravna oseba še neporavnane obveznosti. Vlagatelj ugovora mora, skladno s 435. členom ZFPPIPP, izkazati, da ne obstaja izbrisni razlog, v obravnavani zadevi izbrisni razlog po 2. tč. prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP
Inšpekcijske ukrepe za neskladno gradnjo je mogoče izreči, kadar je mogoče tisti del objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, odstraniti in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, ali pa zanj pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja. To pa v obravnavanem primeru, ko so spremenjene bistvene lastnosti objekta (gabarit in posledično odmiki, etažnost ipd.), po presoji sodišča ni mogoče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem - nepremičnina - hipoteka
Toženka ni ugotovila, kakšna je vrednost premoženja, s katerim prizadeta stranka dejansko lahko razpolaga. Tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, zakaj je toženka od vrednosti deleža prizadete stranke odštela celotno vrednost hipoteke, čeprav za to ni podlage v izpisu iz zemljiške knjige z dne 22. 1. 2013, ki je priložen upravnemu spisu. Prav tako toženka ni ugotavljala dejanske višine terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, niti tega, v kakšnem deležu je tožnik odgovoren za poplačilo te terjatve, čeprav bi glede na njene preostale ugotovitve te okoliščine utegnile biti za bistvene za odločitev v zadevi.
Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 člen 3, 3/2, 16, 16/1, 16/1-c. ZMZ člen 59, 59/3.
mednarodna zaščita - dublinski postopek - predaja prosilca pristojni državi za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - umik prošnje za mednarodno zaščito
Toženka je z izpodbijanim sklepom utemeljeno odločila, da ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo tožnik predan Italiji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje.
Na območju vsake OVK je bila nameščena vsaj ena glasovalna naprava, na kateri so lahko glasovali invalidi, kar pomeni, da jim je bilo omogočeno tajno glasovanje na primernem volišču in na posebej določenih voliščih tudi z glasovalnimi napravami. DVK je že pred glasovanjem določila in javno objavila volišča, na katerih bo glasovalna naprava nameščena, tako da ustavno zagotovljena volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS tožnikoma ni bila kršena.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija objekta - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe, zato gre po določbi 2. člena ZGO-1 za nelegalno gradnjo, za katero je treba izreči inšpekcijske ukrepe v skladu z ZGO-1. Da je šlo za posege v smislu 7.2 točke 2. člena ZGO-1, izhaja že iz jasnega opisa izvedenih del v 2. točki izreka izpodbijane odločbe in prvega odstavka obrazložitve izpodbijane odločbe. Tudi sodišče meni, da je bila z naštetimi deli, s katerimi je bilo poseženo v ostrešje in zidove, spremenjena konstrukcija obstoječega objekta in s tem poseženo vanjo.
Poseg v strešno konstrukcijo predstavlja tudi izvedba frčade, medtem ko je izvedba nove terase gradnja novega konstrukcijskega elementa.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - evidentiranje nepremičnine - katastrski vpis
Iz ugotovitve upravnega organa druge stopnje, ki ji tožnik v tožbi ni ugovarjal, izhaja, da obravnavani objekt po podatkih iz registra nepremičnin še vedno nima katastrskega vrisa. Ker so podatki, ki se vodijo v registru nepremičnin, prevzeti med drugim tudi iz zemljiškega katastra in katastra stavb to pomeni, da zemljišče pod stavbo (stavbišče) še ni evidentirano v zemljiškem katastru, stavba pa ne v katastru stavb. Pogoj evidentiranja iz prvega oziroma drugega odstavka 197. člena ZGO-1 v času odločanja zato še ni izpolnjen in je odločitev toženke pravilna že iz tega razloga.
Zgolj za zamenjavo kritine gradbeno dovoljenje ni potrebno, vendar v obravnavanem primeru ni šlo le za zamenjavo kritine. Tožnica namreč ne ugovarja ugotovitvam inšpekcijskega postopka, da je bilo z objekta odstranjeno celotno ostrešje in podstrešni zidovi ter izvedeni novi zidovi in ostrešje. Zato ni mogoče govoriti, da gre le za izvedbo posegov, ki pomenijo vzdrževanje, s katerim ne bi bilo poseženo v konstrukcijo objekta (10.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Med strankama postopka ni sporno, da se je tožnica iz stanovanjske stavbe, glede katere teče postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja, dejansko izselila. Tožnica glede na to, da je v nepravdnem postopku predlagala delitev skupne stvari, z njo do poteka postopka delitve ne more razpolagati. Zato solastniškega deleža na stanovanjski stavbi, ki se sicer lahko upošteva tudi kot primerno stanovanje, ki pa je predmet razdelitve v sporni zadevi, ni mogoče šteti kot premoženje prosilke, s katerim lahko slednja razpolaga.