upravni spor - tožba v upravnem sporu - skupna tožba - poziv na odpravo pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Tožnica v postavljenem roku pomanjkljivosti ni odpravila in ni vložila samostojne vloge s tožbo, zato ji sodišče ni moglo poslati plačilnega naloga za plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji. Ker je plačilo sodne takse za tožbo oziroma za postopek predpostavka za vodenje postopka, saj se v primeru neplačane sodne takse šteje, da je vloga umaknjena, pomeni, da zadeve v obravnavanem primeru ni mogoče obravnavati.
Ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej. Obrazložitev izpodbijanega sklepa tak preizkus omogoča.
V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu (strokovnemu) organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.
ZUP člen 4, 214, 214/4. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 224, 226, 227.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - načelo enakosti pred zakonom - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Slednje se v danem primeru ni zgodilo, kar onemogoča tudi sodišču, da bi pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe lahko v celoti preverilo. Iz skope obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja ugotovitev dejanskih in pravnih okoliščin, ki so narekovale uporabo 12. točke Javnega razpisa oziroma obrazložitve, kako je potrebno omenjeno določilo uporabiti na konkreten primer. Obrazložitev, ki jo je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, ne zadostuje, saj se presoja zgolj pravilnost in zakonitost tistega, kar je zapisano v odločbi oziroma sklepu, kar velja tako glede izreka kot same obrazložitve. Na omenjeni način se morebitna nepravilnost iz izpodbijanega sklepa ne da sanirati.
ZTuj-2 člen 124, 124/1, 124/1-2, 127/8, 128, 128/1, 128/1-7. URS člen 15, 15/3. EKČP člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član - prošnja slovenskega državljana za dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana - izrek odločbe - izvrševanje kaznivih dejanj - pravica do družinskega življenja - načelo sorazmernosti
Glede na določbo osmega odstavka 127. člena ZTuj-2 in dejstvo, da je prošnjo za izdajo začasnega dovoljenja vložila toženka kot slovenska državljanka in ne tuj državljan, bi moral prvostopenjski organ v izreku odločiti o prošnji tožnice za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana, ne pa da je odločil o prošnji tujega državljana - družinskega člana tožnice za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje.
Toženka je v zadostni meri ugotovila sum, da bo prebivanje tožnika povezano z izvrševanjem drugih kaznivih dejanj. Pogoj iz 2. alineje prvega odstavka 124. člena ZTuj-2 je torej izkazan. Vendar pa toženka na tej podlagi ni presodila skladnosti posega v tožničino pravico do družinskega življenja, ki ga predstavlja izdaja negativne odločbe, z načelom sorazmernosti.
V konkretnem primeru se tožnik opira na dvoje okoliščin, zaradi katerih prosi za dovolitev zadrževanja, in sicer zaradi nespremenjenih oziroma slabih razmer za bivanje na Kosovu, kjer naj bi bilo njegovo življenje ogroženo, če bi se moral tja vrniti in zaradi tega, ker nima listin, s katerimi bi se lahko vrnil. Glede prvega razloga sta organa obeh stopenj pojasnila, da je tožnik državljan Srbije, saj je vpisan v rojstno matično knjigo Srbije, poleg tega pa se je tožnik tudi sam izkazal za državljana Srbije s potrdilom o državljanstvu. Republike Kosovo v času njegovega rojstva sploh še ni bilo. Prav tako je organ prve stopnje pridobil pozitiven odgovor Republike Srbije glede dejstva, ali bi tožniku izdali potni list in ali zanj obstaja obveznost sprejema. Republika Srbija je z dokumentom odgovorila, da v zvezi z zahtevo za sprejem tožnika za Srbijo obstaja obveznost njegovega sprejema ter da mu bodo za sprejem pristojni organi izdali potni list.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - posplošena tržna vrednost nepremičnin
Pri odmeri davka so bili upoštevani podatki, kakršne je vseboval register nepremičnin, in sicer tako tisti, ki se nanašajo na lastništvo nepremičnin kot tudi tisti, ki se nanašajo na (posplošeno tržno) vrednost nepremičnin in njihovo rabo. Tega, da bi bil pri odmeri uporabljeni drugi oziroma drugačni podatki od tistih, ki jih je vseboval register nepremičnin na dan 1. junija 2012 in s tem „na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil ta zakon (ZUJF) uveljavljen“, tožnik tudi ne trdi.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost nepremičnine ob pridobitvi
Ugotovljena tržna vrednost zemljišča v času odtujitve, korigirana z indeksom gibanja prodajnih cen, ne dokazuje primerljive tržne cene zemljišča v času njegove pridobitve.
Vrednotenje zemljišča je bilo opravljeno po metodi primerljivih prodaj. Iz cenilnega poročila sledi ugotovitev, da sta komunalna opremljenost ocenjevane in komunalna opremljenost primerljive nepremičnine enaki, čemur tožnik ne ugovarja. Z navedbami, ki se nanašajo na stopnjo komunalne opremljenosti zemljišča v času pridobitve tožnik zato ne more biti uspešen. Davčni organ komunalno neopremljenost zemljišča ob pridobitvi navaja (le) kot enega od razlogov, zaradi katerih ne sledi napovedani vrednosti zemljišča ob pridobitvi in predloženemu dokazilu.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - prihranki - dokazno breme
Tožnica ni uspela skladno z obrnjenim dokaznim bremenom prepričljivo dokazati, da prihranki na varčevalnem računu dejansko izvirajo iz privarčevanega denarja celotne družine, ter da gre pri teh prihrankih za denarna darila sinu.
V davčnem postopku je možna izvedba tudi drugih dokazov, ne le listinskih. Vendar pa ima, glede na določbe 77. člena ZDavP-2 pri dokazovanju pisna (listinska) dokumentacija prednost pred drugimi dokaznimi sredstvi. Povedano drugače to pomeni, da se druga dokazna sredstva uporabijo takrat, kadar dokazovanje z listinami ni mogoče.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - veljavna potna listina - zdravstveno zavarovanje - pravica do izobraževanja
Tujec, ki želi prebivati v RS, mora med drugim imeti potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v RS, in tudi ustrezno zdravstveno zavarovanje. Vprašanje izpolnjevanja pogojev za izdajo potne listine pa je stvar drugega postopka, ne postopka izdaje dovoljenja za začasno prebivanje.
Iz dokumentacije upravne zadeve in iz same tožbe je razvidno, da tožnica osnovno šolo obiskuje, in ji torej pravica do izobraževanja ni kršena, sicer pa to niti ni stvar tega postopka.
V obravnavani zadevi gre za ponovno odločanje v obnovljenem postopku ugotavljanja državljanstva pok. A.A., kot predhodnega vprašanja denacionalizacije po tretjem odstavku 63. člena ZDen, in sicer gre za ugotavljanje (zgolj) državljanstva ljudske republike. Za odločitev so relevantne določbe Zakona o državljanstvu FLRJ, po katerih so državljani FLRJ z dnem 28. 8. 1945 postali državljani tiste ljudske republike, v območju katere je bil kraj, v katerem so imeli domovinsko pravico (članstvo občine) na dan 6. 4. 1941. Za odločitev v konkretnem primeru je torej ključno, v kateri občini in s tem na ozemlju katere ljudske republike je imel A.A. domovinsko pravico na dan 6. 4. 1941. Po presoji sodišča je bil (tudi) v obnovljenem postopku napravljen pravilen zaključek, da A.A. na navedeni datum ni imel več domovinske pravice (v občini) na območju LRS in da ga zato ni mogoče šteti za državljana LRS, saj je bil pred tem na lastno prošnjo sprejet v domovinstvo občine C. na območju LR Hrvaške.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni. Organ za BPP je sprejeto odločitev argumentirano obrazložil. Tožnik pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe organa za BPP, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj organ za BPP ne bi pravilno ugotovil oziroma upošteval ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil, niti za to ne predlaga kakršnegakoli dokaza.
trošarina - vračilo trošarine - vračilo trošarine za plinsko olje - vložitev zahtevka - materialni prekluzivni rok - zavrnitev zahtevka - napačna uporaba materialnega prava
V konkretni zadevi je tožnik uveljavljal vračilo trošarine za plinsko olje, ki se porabi kot pogonsko gorivo za komercialni namen, na podlagi v relevantnem obdobju veljavnega dvajsetega odstavka 54. člena ZTro. Iz 54. člena ZTro med drugim izhaja, da podrobnejši način vračila trošarine in rok za predložitev zahtevka predpiše minister, pristojen za finance. Na tej podlagi je Minister za finance izdal Pravilnik o načinu vračila trošarine za komercialni namen , ki v drugem odstavku 6. člena določa, da upravičenec vloži zahtevek do konca tekočega meseca za pretekli mesec. Navedena določba podzakonskega akta, torej Pravilnika, je jasna. Vendar pa iz navedene določbe ne izhaja, da je pravico do vračila trošarine mogoče uveljavljati le v predpisanem roku. Slednje tudi ni določeno v zakonu, torej ZTro. Iz v spornem obdobju veljavnega ZTro ne izhaja, da se pravica do vračila trošarine, če ni uveljavljana na predpisan način in v roku, izgubi. Ker torej izguba pravice do trošarine v ZTro ni urejena in ker ZTro tudi nima določb, da jo je treba uveljavljati v predpisanih rokih, po presoji sodišča ne obstoja zakonska podlaga za zavrnitev tožnikovega zahtevka za vračilo obravnavane trošarine. ZTro kot materialno pravo je bil torej zmotno uporabljen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za BPP je pravilno ocenil, da tožba zoper izpodbijano odločbo z dne 16. 7. 2013 nima verjetnih izgledov za uspeh. Svojo presojo, da navedene odločbe ni razumno izpodbijati s tožbo, je podprl še z dejstvom, da je to sodišče s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo št. Bpp 67/2013 z dne 14. 5. 2013. Na tej podlagi je lahko utemeljeno sklepal, da tudi tožba zoper nadaljnjo odločitev (tj. Odločbo št. Bpp 118/2013 z dne 16. 7. 2013), izdano v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.
EZ člen 59, 59/1, 59/3. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 903/3, 110, 110/1. ZUP člen 189, 189/1.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - javna korist - nujnost in sorazmernost - dokaz z izvedencem
V primeru, da prostorskega akta ni, mora po ustaljeni upravno sodni praksi upravni organ v ugotovitvenem postopku ugotoviti obstoj javne koristi, tako kot mu nalagajo določbe ZUreP-1, kar je tudi storil.
Tožnica bi morala za svoje trditve predložiti strokovno podkrepljene dokaze, da bi lahko vzbudila dvom v s strani predlagatelja predloženi strokovni mnenji. Šele v takem primeru bi prišla v poštev morebitna izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca, če bi bilo to potrebno za ugotovitev ali presojo dejstva, pomembnega za rešitev zadeve.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba finančnega stanja prosilca - rok
Sprememba je nastopila znotraj okvirja obdobja (23. 1. 2009 – 23. 1. 2013), v katerem je za organ za BPP obstajala dolžnost ugotavljanja tožničine upravičenosti do BPP. Organ za BPP je v obravnavani zadevi kršil določbo 49. člena ZBPP, ker je ugotavljal tožničino premoženjsko stanje v zadnjih treh mesecih od izdaje izpodbijane odločbe, kar je izven z zakonom določenega preizkusnega obdobja štirih let.
trošarina - plačilo trošarine - nezakonita proizvodnja alkoholnih pijač - nezakonita proizvodnja trošarinskih izdelkov
Obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki sprostijo v porabo, kamor se med drugim šteje vsak zaključek proizvodnje v obratu trošarinskega zavezanca, ki ni imetnik trošarinskega dovoljenja, s tem pa nastane obveznost, da v zakonsko določenem roku obračuna in plača trošarino. Ker tožnik ni tako ravnal, je prišlo do nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov.
Na podlagi 2. točke 46. člena ZDDV-1, veljavne v relevantnem obdobju, je plačila DDV oproščena dobava novih prevoznih sredstev, ki jih odpošlje ali odpelje prodajalec ali kupec ali druga oseba za njun račun iz ozemlja Republike Slovenije v drugo državo članico, če se opravi davčnim zavezancem ali pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve znotraj Skupnosti niso predmet DDV ali katerikoli drugi osebi, ki ni davčni zavezanec. V predmetni zadevi pa je tožnik tisti, ki je uveljavljal oprostitev plačila DDV, torej davčno ugodnost in je tako na njegovi strani dokazno breme. Tožnik je tisti, ki mora dokazati, da izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za uveljavljanje oprostitve plačila DDV. Ker so oprostitve plačila DDV davčne ugodnosti, jih je potrebno, glede na ustaljeno sodno prakso, tolmačiti ozko (restriktivno).
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev ovire z nekategorizirane ceste - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker v postopku ni bilo vsaj z verjetnostjo izkazano, da se ovira nahaja (oziroma se je nahajala) na parceli 713, je odločitev sprejeta preuranjeno, na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZVV člen 6, 6/1, 8, 9. ZUJF člen 100, 101, 231, 231/1, 231/2.
vojni veteran - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba zakonske ureditve - poseg v pridobljene pravice
Ker dejansko stanje (to je, da tožnikovi dohodki presegajo 497,15 EUR), ni sporno, kar pomeni, da tožnik ni prejemnik veteranskega dodatka in da ne izpolnjuje pogojev za njegovo pridobitev po določbah 8. in 9. člena ZVV. Glede na določbe ZUJF in ZVV je zaključiti, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.
obsojenec - premestitev obsojenca v drug zavod za prestajanje kazni - razlogi za premestitev - prosti preudarek
Ob izkazanem razlogu za premestitev prvostopenjski organ ni prekoračil meje danega pooblastila za odločanje po prostem preudarku. S tem ko je odločil, da se tožnik premesti, pa je prosti preudarek tudi uporabil na način, ki ustreza namenu, za katerega mu je bilo pooblastilo dano. Premestitev je z zakonom predpisan ukrep in je primeren v smislu, da je z njim mogoče doseči cilje; varnost, red in disciplino v zavodu. Je tudi sorazmeren z javno koristjo vzdrževanja varnosti, reda in discipline in posegom v pravice obsojenca.