davek na nepremično premoženje večje vrednosti - predmet obdavčitve - register nepremičnin - pravilnost podatkov v registru nepremičnin
Tožnik v tožbi in pred tem že v pritožbi ugovarja ustreznosti oziroma pravilnosti podatkov o lastništvu, vrednosti ter namembnosti nepremičnin, ki jih vsebuje register nepremičnin. S takšnimi ugovori pa z ozirom na določbe ZUJF (244. in 191. člen) ne more uspeti.
ZUS-1 člen 71, 71/2. OZ člen 718. ZDDPO-1 člen 11, 20. ZDDPO-2 člen 12, 29.
davek od dobička pravnih oseb - poslovanje med povezanimi osebami - licenčna pogodba - licenčnina - davčno priznani odhodki
Obstoj podlage za upoštevanje plačila tožnika za licenčnino kot davčno priznanega odhodka ni izkazan. Tožnik ni uspel dokazati, da so bile zaračunane sporne storitve potrebne in dejansko opravljene, kot tudi ne, da so bile opravljene za tožnika. Računi, ki jih je prvostopenjski organ organ vsebinsko ocenil kot neverodostojne knjigovodske listine, v dani obliki ne predstavljajo podlage za davčno priznanje izkazanih odhodkov v smislu 11. člena ZDDPO-1 oziroma 12. člena ZDDPO-2 ter 20. člena ZDDPO-1 oziroma 29. člen ZDDPO-2.
Pravilna je odločitev, da odhodki, ki so nastali v zvezi s prodajo proizvodov A. s strani podjetja D. d.o.o. niso davčno priznani, saj ne predstavljajo neposrednega pogoja za opravljanje dejavnosti in niso skladni z običajno prakso v smislu 20. člena ZDDPO-1.
ZPP člen 78, 78/1, 79, 79/3, 80, 81, 81/2, 81/5. ZZZDR člen 192, 192/1.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - po procesno nesposobni osebi vložena tožba - kverulansto - skrbnik - zavrženje tožbe
Z vročitvijo izpodbijanega sklepa skrbniku je ustrezno varovana tožnikova pravica do sodnega varstva; po drugi strani pa bi bilo pozivanje k morebitni odobritvi tožbe zoper sklep, s katerim je bil skrbnik že pravilno seznanjen, v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost. V obravnavanem primeru
torej ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik, zato slednjega sodišče ni pozivalo na odobritev tožbe, temveč jo je zavrglo.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6, 55/1-12, 74, 74/5. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 5, 5/4. Listina EU o temeljnih pravicah člen 6. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 319, 319/1.
Na podlagi izpovedbe tožnika o tem, v kakšnih okoliščinah mu je omejeno gibanje, sodišče ugotavlja, da je glede na opisani režim v Centru za tujce Postojna ukrep toženke treba šteti za odvzem osebne svobode in da ne gre zgolj za omejitev gibanja. Ker ni podana nobena zakonska podlaga, na katero je toženka oprla izpodbijani akt, ga je sodišče odpravilo zaradi nepravilne uporabe določb ZMZ, odločilo pa je tudi, da mora toženka nemudoma prenehati izvajati ukrep odvzema osebne svobode tožniku.
Določba prvega odstavka 22. člena ZUS-1 prek „primerne uporabe" določb ZPP omogoča s pravom EU in MKVČP skladno razlago določbe petega odstavka 74. člena ZMZ. Določba prvega odstavka 319. člena ZPP se namreč zaradi njene neprimernosti ne more uporabiti, ko gre za odločitev Upravnega sodišča, da se izpodbijani upravni akt iz 51. člena ZMZ odpravi. Samo takšna razlaga je primerna, kajti brez nje ni mogoče zagotoviti, da bi sodišče v skladu s četrtim odstavkom 5. člena MKVČP in 6. členom Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi z 18(2) členom Procesne direktive "hitro odločilo o zakonitosti odvzema prostosti in odredilo njegovo izpustitev, če je bil odvzem prostosti nezakonit." V konkretni zadevi je bistveno, da bi rok 15 dni za pritožbo in rok 15 dni za odločanje Vrhovnega sodišča izdajo učinkovite sodne odločbe podaljšal za najmanj 30 dni brez vštetja časa za vročanje in posredovanje sodnih odločb med Upravnim in Vrhovnim sodiščem ter rokom za odgovor na pritožbo, kar ne bi bilo v skladu z določilom četrtega odstavka 5. člena MKVČP in 6. členom Listine.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - zamuda roka za vložitev tožbe - vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo roka - vročitev izpodbijanega upravnega akta začasnemu skrbniku - zavrženje tožbe
Vročitev izpodbijanega sklepa postavljenemu začasnemu skrbniku je bila pravilna in zakonita. Vložitev tožbe je stvar strokovne presoje, v tem primeru skrbnika. Tožnik v predlogu tudi ne očita, da bi skrbnik, ki mu je bil sklep vročen, ravnal nepravilno oziroma da ni ravnal s potrebno skrbnostjo. Ker glede na navedeno po presoji sodišča rok za vložitev tožbe ni bil zamujen iz upravičenega razloga, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, tožbo pa kot prepozno zavrglo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - varstvo ustavnih pravic - tožba zoper sklep sodišča - tožba zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Sklepa Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katerima sta bili zavrženi tožnikovi tožbi, ter plačilni nalog za plačilo sodne takse niso niti upravni akti v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 niti akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu v smislu prvega odstavka 4. člena ZUS-1. Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - uspeh v postopku - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - subrogacija terjatve v korist države - od nasprotne stranke povrnjeni znesek stroškov postopka
Določila prvega in drugega odstavka 46. člena ZBPP je treba uporabiti v povezavi z določili (zlasti prvega, drugega in tretjega odstavka) 48. člena ZBPP. Obveznost povrniti prejeto BPP ima samo tisti upravičenec do BPP, pri katerem se ugotovi razlika med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Če upravičenec do BPP iz objektivnih razlogov ni dobil povrnitve stroškov od nasprotne stranke, ga omenjena obveznost ne veže.
mednarodna zaščita - sklep o neobravnavanju prošnje za mednarodno zaščito - upravni spor - začasna odredba
Izpodbijani sklep, s katerim je toženka odločila, da ne bo obravnavala tožnikove prošnje za mednarodno zaščito, ker bo predan Italiji, ki je odgovorna država članica za obravnavanje njegove prošnje, je že postal izvršljiv. Če bi bil izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, saj se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Tudi če bi v upravnem sporu uspel in bi bil sklep odpravljen ter zadeva vrnjena toženki v ponovno odločanje, si torej tožnik svojega položaja ne bi mogel več izboljšati. S tem pa bi bila kršena njegova pravica do (učinkovitega) sodnega varstva. Poleg tega po oceni sodišča odložitev izvršitve izpodbijanega sklepa ne nasprotuje javni koristi. Zato je ugodilo zahtevi za izdajo začasne odredbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - investitor - položaj stranskega udeleženca - skupna lastnina - skupno premoženje zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice
Stališče toženke, ki je tožnici kljub zatrjevanemu skupnemu lastništvu obravnavanega objekta odrekla položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku, ker skupna lastnina zemljišča, na katerem ta objekt stoji, ni vpisana v zemljiško knjigo, je napačno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - neporavnane obveznosti - načelo zaslišanja stranke
Organ tožnika ni posebej pozval, da se opredeli do njegovih ugotovitev o neplačani preživnini in o razlogih zanjo, kar pomeni, da tožniku v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - sprememba gradbenega dovoljenja - skrajšani postopek
Tudi sprememba gradbenega dovoljenja je po drugem odstavku 73. člena ZGO-1 vezana na spremembo projekta. Podlaga za odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja oziroma o njegovi spremembi je torej izključno projektna dokumentacija, ne pa lastnosti dejansko že zgrajenega objekta, kot to zmotno meni tožnik. Sodišče v tem pogledu pripominja še, da je projektna dokumentacija po 1. točki drugega odstavka 54. člena ZGO-1 obvezna priloga k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, kar skupaj z določbami 66. in 73. člena ZGO-1 pomeni, da tožnik z njo po vsebini opredeli svoj zahtevek; zato se ne more uspešno sklicevati na to, da naj bi bili v projektni dokumentaciji navedeni napačni podatki.
ZGO-1 izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja v skrajšanem postopku, torej brez zaslišanja strank, omejuje na primere, ko ni izpolnjen nobeden od predpisanih pogojev.
Iz navedbe Ministrstva za obrambo, ki v besedilu pojasnila z dne 11. 12. 2006 v oklepaju navaja „ruševine“, ni mogoče nedvoumno sklepati, da je šlo za tako stanje obstoječih objektov, da priglašena vzdrževalna dela niso bila mogoča. Ruševin namreč ZGO-1 ne opredeljuje, inšpekcijski organ pa v obrazložitvi ni pojasnil, kaj naj bi zapis „(ruševine)“ v odgovoru Ministrstva za obrambo pomenil niti na katerega izmed treh obravnavanih objektov naj bi se nanašal.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - predpisane sestavine projekta
V času vložitve tožničine zahteve je bil Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji tisti akt, ki je predpisoval sestavine projekta, zato bi le na njegovi podlagi sestavljen PGD lahko bil predmet presoje, ali ima predpisane sestavine. V nasprotnem primeru je na investitorjevi strani, da zatrjuje in dokaže, da so sestavine PGD, ki je bil izdelan ob upoštevanju predpisov, ki ne veljajo več, po vsebini enake tistim, ki jih zahteva veljavni pravilnik. Ni pa organ v okviru ugotavljanja, ali je projekt popoln z vidika predpisanih sestavin, dolžan na lastno pobudo opravljati primerjave določb med prej in sedaj veljavnim prepisom, ugotavljati, ali veljavni pravilnik določa enako, več ali drugače od prej veljavnega, in šele nato opraviti presojo, ali je po prejšnjih predpisih izdelani PGD ustrezen tudi z vidika obstoječe zakonodaje in podzakonskih predpisov.
Odrejena ustavitev gradnje ne pomeni le ustavitve nedokončane gradnje, ampak tudi prepoved morebitnih nadaljnjih posegov na spornem objektu. Zato v konkretnem primeru dejstvo, da se gradbena dela na objektu ne izvajajo več, ne vpliva na zakonitost izpodbijane odločbe.
Obravnavani objekti so bili zgrajeni po letu 1990. To pomeni, da je moral imeti investitor za gradnjo, če naj bi bila legalna, gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del, pri čemer je moral občinski predpis določiti, kateri so pomožni objekti, za katere zadostuje priglasitev del.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZGO-1 člen 160.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev zahteve za začasno odpečatenje objektov - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep o zavrnitvi zahteve za začasno odpečatenje ni upravni akt iz prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Že prvostopenjski upravni organ je pojasnil, da pečatenje objektov pomeni le označitev izrečenega inšpekcijskega ukrepa v skladu s 160. členom ZGO-1. Pečatenje torej ne predstavlja samostojnega inšpekcijskega ukrepa, temveč je posledica oziroma oznaka izrečene prepovedi nadaljnje gradnje in uporabe objekta.
Glede na to, da tožnika v upravnem postopku posega v pridobljeno vodno pravico nista zatrjevala, saj nista niti trdila, da imata vodno pravico, je neutemeljen tožbeni očitek o kršitvi načela varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, ker ju upravni organ ni pozval, naj poseg v to pravico izkažeta. Neutemeljeno je tudi stališče tožnikov, da bi moral investitor pravico graditi izkazati s služnostno pravico, ki bi bila dana na konkreten projekt.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3. ZSRib člen 19, 19/2, 28, 28/3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - poseg v ribiško upravljanje - pravni interes
Iz določb ZSRib, na podlagi katerega je bila tožnici podeljena koncesija za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu, ne izhaja, da bi bil koncesionar upravičen do sodelovanja v postopkih za izdajo gradbenega dovoljenja.
mednarodna zaščita - begunec - subjektivni element - subsidiarna zaščita - rok za prostovoljno zapustitev države
Toženka je pravilno presodila, da tožniki ne izpolnjujejo pogojev za priznanje statusa begunca, določenih v 2. členu ZMZ, in da tudi pogojev za priznanje subsidiarne zaščite ne izpolnjujejo. Tožbeno stališče, da bi morala v izreku negativne odločbe določiti paricijski rok, v katerem bi tožniki lahko prostovoljno zapustil Republiko Slovenijo, ni pravilno.
Določba tretjega odstavka 21. člena ZMZ po mnenju sodišča ni protiustavna in je skladna z Direktivo Sveta 2004/83/ES, prenesena je namreč iz 5. točke 4. člena omenjene direktive.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh
Predmet zaščite v okviru kaznivega dejanja dejanja ogrožanja varnosti je občutek varnosti posameznika, vendar pa je po sodni praksi kaznivo dejanje podano tedaj, ko je grožnja takšna, da je objektivno zmožna doseči občutek ogroženosti drugega. Navedeno pa v konkretnem primeru ni izkazano, da bi bilo mogoče s stopnjo verjetnosti zaključiti, da ima tožnik verjeten izgled za uspeh nadaljevanja kazenskega postopka.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec - prenos lastninske pravice
Novi lastnik nelegalno zgrajenega objekta vstopi v investitorjev položaj, kar pomeni, da preidejo nanj tudi vsa bremena nelegalne gradnje. Zato je v primeru prenosa lastninske pravice na nelegalno zgrajenem objektu inšpekcijski zavezanec novi lastnik objekta.