dohodnina - dohodek iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev poslovnega deleža v zavodu - vrednost kapitala ob odsvojitvi - aneks k prodajni pogodbi - obličnost pogodbe - notarski zapis
Sodišče se z razlogi, s katerimi davčni organ druge stopnje utemelji neupoštevanje predloženega aneksa, ne strinja. V zadevi gre namreč nesporno za odplačni prenos dela pravic ustanovitelja v pravni osebi s statusom zavoda. Z ZZ pa sklenitev pogodbe o odsvojitvi ustanoviteljskih pravic v zavodu v obliki notarskega zapisa ni predpisana.
davek na promet nepremičnin - davčna osnova - prodajna cena nepremičnine - aneks k prodajni pogodbi - zvišanje cene nepremičnine po izdaji davčne odločbe - zahteva za dodatno odmero davka
Zgolj naknadna sprememba pogodbe v delu, ki se nanaša le na višino kupnine, ne pomeni obenem tudi ponovnega prometa nepremičnine.
Za obdavčitev so pravno relevantna le dejstva, ki obstajajo v času nastanka davčne obveznosti. Zato po mnenju sodišča obravnavanih aneksov, sklenjenih po vložitvi davčne napovedi in po izdaji davčne odločbe, ni mogoče upoštevati.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 61.
zdravnik - priznanje specialističnega naziva - priznanje specialističnega naziva na podlagi dela
Določbo prvega odstavka 18.a člena ZZdrS je treba razlagati tako, da se nanaša na zdravnike specialiste, ki so tri leta po sprejetju nove specializacije že vsaj šest let specialisti s širšega oziroma drugega področja (ki je pred sprejemom nove specializacije pokrivalo področje, ki ga sedaj pokriva nova specializacija), kot taki (torej zdravniki z nazivom specialist) pa vsaj šest let opravljajo delo na ožjem specialističnem področju, za katero do 1. januarja 2000 ni bilo samostojne specializacije.
Tožena stranka je v postopku preizkusa prijave, v zvezi z relativnimi razlogi za zavrnitev registracije znamke, vezana na ugovor. Pri preizkusu ugovora je vezana na dejansko stanje, ki ga je dolžna ugotavljati zgolj v okviru dejstev in dokazov, ki jih ponudijo stranke.
Za presojo zavrnilnega razloga po točki d) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 sodišče soglaša s toženo stranko, da predloženi dokazi ne izkazujejo, da je znamka prvotožnice ugledna oziroma dobro znana.
Prvotožnica bi morala za zavarovanje svojih pravic vložiti ugovor in kot podlago za dopustnost ugovora zatrjevati imetništvo znamke, ki preprečuje registracijo prijavljene, ter za to navesti razloge in predložiti dokaze. Sklicevanje na nemožnost vložitve ugovora v času, ker ni bila vpisana v register znamk, se ne more upoštevati v okviru ugovora o kršitvi določb postopka, saj za to v ZIL-1 ni podlage. Obveznost tožene stranke, da upošteva kasneje predložene dokaze, ni zakonsko pogojena in zato tožena stranka ni kršila določb postopka, ko jih v dokazni presoji ni upoštevala.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-6.
blagovna znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - obrazložitev odločbe
Toženka v izpodbijani odločbi v zvezi s primerjavo storitev prijavljene znamke, glede katerih je zaključila, da niso podobne storitvam prejšnje znamke Skupnosti tožnika, navaja zgolj, da je gospodarska panoga drugačna, da so različni ponudniki in končni potrošniki storitev, kraj njihovega izvajanja, namen storitev ter tržni oziroma distribucijski kanali. Ti kriteriji za odločitev glede (ne)podobnosti prijavljene znamke s prejšnjo znamko tožnika so sicer pravilni, vendar pa jih toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretizirala in razložila, zakaj konkretno se posamezne sporne storitve prijavljene znamke razlikujejo od storitev prejšnje znamke tožnika. Pojasniti bi torej morala, kateri so ponudniki in končni potrošniki posameznih prijavljenih storitev, za razliko od ponudnikov storitev prejšnje znamke tožnika, konkretno kateri je kraj njihovega izvajanja, namen ter tržni oziroma distribucijski kanali.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - prepozen ugovor
Rok 8 dni za vložitev ugovora dolžnikovega dolžnika zoper sklep o izvršbi, naveden v določbi prvega odstavka 174. člena ZDavP-2, je prekluziven postopkovni rok. Prekluzivni rok določa čas, v katerem mora biti opravljeno procesno dejanje. Če je ta rok potekel, dejanje pa ni bilo opravljeno, nastopi zamuda (prekluzija) in stranka tega procesnega dejanja ne more več opraviti oziroma ga nima pravice več opraviti.
Pri oblikovanju cen univerzalnih poštnih storitev Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS opravlja strokovni nadzor. V takšnih primerih ima zato kot sektorski regulator, ki je odgovoren za pravno konsistentno in učinkovito delovanje posameznega področja, v dvomu odločilnejšo vlogo pri razlagi predpisov. Sodni nadzor nad tem, katera od več možnih razlag je pravilna, pa je zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če nasprotna stran vzbudi upravičen dvom v pravilnost uporabljenih pravil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožnica je prošnjo za odložitev nastopa prestajanja kazni uklonilnega zapora in predlog za obročno odplačevanje globe vložila po poteku rokov, določenih v ZIKS-1 in ZP-1, zato v obravnavani zadevi očitno nima verjetnega izgleda za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - predlog za dopustitev revizije
Po mnenju sodišča v tej zadevi niso verjetno izkazani pogoji za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru opr. št. Cp 124/2013 z dne 7. 9. 2013.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih obveznosti - neplačana globa za prekršek - stroški postopka za prekršek - plačilni nalog
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan na podlagi izvršljivih odločb, ki so po določbah ZDavP-2 podlaga za davčno izvršbo. Kasneje, vendar še pred izdajo sklepa o izvršbi, je bilo sicer s sklepi sodišča odločeno, da se globa po izdanih odločbah ne izterja prisilno. Odločeno je bilo torej le glede globe, zato pritožbeni ni imel podlage, da bi spremenil izpodbijani sklep tudi v delu, ki se nanaša na prisilno izterjavo stroškov postopka.
komasacija - vlaganje v komasacijski sklad - podatki zemljiške knjige in zemljiškega katastra - neusklajenost podatkov - komasacijski udeleženec
Tožnik je postal komasacijski udeleženec oziroma stranka v predmetnem postopku na podlagi sklepa o dedovanju in vstopil v postopek glede na takratno stanje postopka. V ponovnem postopku se ni strinjal z dodeljenimi parcelami iz komasacijskega sklada in je zahteval ponovno vrednotenje zemljišč. Vendar pa tožnik ne more izpodbijati tistega dela postopka, ki je potekal s komasacijskim upravičencem, torej pred tožnikovim vstopom v predmetni postopek.
komasacija - vstop v postopek komasacije - izpodbijanje predhodno izvedenih faz - upoštevanje podatkov zemljiškega katastra
Za zemljišča je bil uveden postopek komasacije. Tožnica je v predmetni postopek komasacije vstopila po svojem pravnem predniku v določeni fazi postopka, potem, ko je bila prva faza postopka že mimo (uvedba postopka komasacije) in je bila seznanjena z nadaljevanjem predmetnega postopka ter je imela možnost, da poda konkretne pripombe. Takih pripomb pa tožnica ni podala. Zgolj nestrinjanje s postopkom in pavšalno zatrjevanje, da dodeljena parcela ni ustrezna, pa ne more biti upoštevano.
gradbeno dovoljenje - nezahtevni objekt - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - stranski udeleženec - odločba Ustavnega sodišča
Pri odločanju o obravnavanem predlogu za obnovo, ki je bil vložen v skladu z določbami ZUP, je treba upoštevati ne le razveljavitev 74. b člena ZGO-1 in njene učinke, ki izhajajo iz 44. člena ZUstS, ampak tudi 2. točko izreka odločbe U-I-165/09-34 glede uporabe predpisov, ki naj se upoštevajo ob odločanju o predlogu za obnovo postopka. V nasprotnem primeru bodo v ugodnejšem položaju predlagatelji obnove postopka, ki jim je to omogočila 2. točka izreka ustavne odločbe, od tistih, ki so to storili v skladu z ZUP in so že tedaj zatrjevali pravni interes na drugi pravni podlagi (ne na ZGO-1). Za tako razlikovanje sodišče ne vidi razumnega razloga, na kar ne more vplivati niti dejstvo, da gre v tej zadevi za uveljavljanje pravice do udeležbe v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt.
ZVKDS je z odločbo z dne 22. 10. 2012 zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo kulturnovarstvenih pogojev, zato pogoj za nastop posledice danega pozitivnega soglasja iz petega odstavka 50.a člena ZGO-1 ni izpolnjen.
Dejstvo, da tožniku navedena odločba z dne 22. 10. 2012 vse do izdaje izpodbijane odločbe ni bila vročena, na drugačno odločitev ne vpliva.
URS člen 116, 116/1. ZVis člen 16, 43, 47, 47/1. ZUS-1 člen 18, 18/1. Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije člen 3, 3/2, 21, 21/2.
javni razpis - zakonitost javnega razpisa - dodelitev koncesije za izvajanje dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa - objava javnega razpisa - pooblastila razrešene vlade - tekoči posli - nedoločen pravni pojem - upravni spor - aktivna legitimacija - zastopnik javnega interesa
Državno pravobranilstvo je samostojen državni organ in ima v upravnem sporu položaj zastopnika javnega interesa tudi če tega Vlada od njega ne zahteva.
Odločitev o razpisu, sprejeta 28. 2., in njegova objava 1. 3. 2013 nista pomenili opravljanja poslov, ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov (študentov) ne z vidika izvajalca visokošolskega programa. Okoliščine, ki bi dajale morebitno podlago za drugačno razumevanje ravnanja razrešene vlade, iz predloženih upravnih spisov ne izhajajo, niti jih toženka v odgovoru na tožbo ni navedla.
Iz 47. člena ZVis izhaja, da je koncesija namenjena opravljanju javne službe v visokem šolstvu. To pomeni, da se koncesija lahko razpiše in dodeli le za opravljanje take službe, zato je pogoj, da zakon določa, kaj je oz. kaj obsega javna služba v visokem šolstvu. Ker zakon ne določa omenjene javne službe, je obravnavani razpis nezakonit, saj ni imel podlage v ZVis oz. razpisana koncesija ni pomenila izvajanja njegovih določb.
Sodišče v upravnem sporu presoja ne le zakonitosti izpodbijane odločbe temveč tudi zakonitost javnega razpisa, ki je podlaga za njeno izdajo. V upravnem sporu se sicer ne presoja primernosti ali ustreznosti posameznega merila iz javnega razpisa, predmet presoje pa je vsekakor lahko skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pravni interes - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi vloge za odlog izvršitve inšpekcijske odločbe se nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato se z njim ne odloča o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. O tem je bilo odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal tožnikovo obveznost iz te odločbe in s tem posegal vanjo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izgradnja komunalne opreme brez programa opremljanja - zastaranje odmere komunalnega prispevka
V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje ne more zastarati.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - možnost udeležbe v postopku - pravni interes
Čeprav tožniki niso upravičeni predlagatelji obnove postopka iz 2. točke izreka ustavne odločbe, saj so predlog vložili po preteku 30 dni po objavi te odločbe, pri odločanju o njihovem predlogu ni mogoče upoštevati razveljavljenega prvega odstavka 62. člena ZGO-1, če so predlog vložili v roku, ki ga ZUP predvideva za vložitev obnove.
Zgolj dejstvo, da gre za sosednjo parcelo, samo po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravnega interesa, zaradi katerega bi morali tožniki kot njihovi lastniki sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekt - skladnost s prostorskimi akti - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - uporabno dovoljenje po zakonu
Tudi če je objekt v Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje naštet kot enostavni objekt, ga ni dopustno postaviti v nasprotju s prostorskim aktom.
Trditev, da ima sporna stavba uporabno dovoljenje po samem zakonu na podlagi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1, kar naj bi dokazovalo potrdilo, pa je treba šteti kot dovoljeno tožbeno novoto. Iz fotokopije predloženega potrdila namreč izhaja, da naj bi bilo poslano po elektronski pošti v vednost tudi inšpektorju. Na podlagi navedenega je tožnik po mnenju sodišča utemeljeno pričakoval, da je upravni organ seznanjen z navedenim potrdilom in da ga bo v nadaljevanju postopka, to je po izdaji inšpekcijske odločbe z dne 2. 8. 2012, tudi upošteval, in sicer vsaj tako, da se bo opredelil do njegovega vpliva na predmetni postopek.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - podporni zid - odmiki - pravica graditi - soglasje mejaša - načelo zaslišanja stranke - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe
Izrek izpodbijane odločbe je nepravilen, ker je upravni organ kot sestavni del gradbenega dovoljenja za gradnjo kamnitega podpornega zidu navedel le vodilno mapo (vključno s popravkom št. 1 iz decembra 2009) in načrt arhitekture (vključno s popravkom št. 2 iz januarja 2009), saj je s tem dovolil gradnjo, ki temelji na prikazu v skladu z geodetskim načrtom iz septembra 2009 in za katerega je organ ugotovil, da izkazuje gradnjo na sami meji. To pa tudi pomeni, da izrek ni v skladu z obrazložitvijo, ki se sklicuje na geodetski načrt, iz katerega izhaja lega spornega opornega zidu izključno na zemljišču investitorjev, to je vzdolž meje in ne na njej.
Upravni organ je s tem, ko tožnice ni seznanil s spremenjenimi okoliščinami zadeve (lega opornega zidu vzdolž meje in ne na njej) ter z listino, ki je to potrjevala, kršil načelo zaslišanja stranke. S tem ji je bila onemogočena obravnava pravno pomembnih dejstev in komentiranje novega geodetskega načrta.