pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - premoženje prosilca - razpolaganje z nepremičnino
Ker je tožnik v obrazcu ''prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči'' zase, za svojo ženo ter svojega sina navedel, da nepremičnega premoženja nimajo, kar pa se je glede na podatke iz uradnih evidenc (portala GURS ter zemljiške knjige) izkazalo za neresnično, je organ za BPP imel materialnopravno podlago za sprejem zaključka, da tožnik v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena tako, da stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, vendar pa (zgolj) nemožnost razpolaganja s premoženjem ne pomeni, da stečajni dolžnik premoženja več nima, kot to zmotno razloguje tožnik, temveč je (še vedno) njegov lastnik.
dohodnina - dohodek iz delovnega razmerja - izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve - povprečenje - obvestilo o stanju davčnega dolga
Za dohodek iz delovnega razmerja se šteje tudi vsako izplačilo, ki ga zagotovi delodajalec zaradi prenehanja zaposlitve, in podobni prejemki. Pri tem ni bistveno poimenovanje izplačanega zneska, bistvena je vsebina oziroma namen izplačila.
Ker je tožnik znesek prejel na podlagi izvensodne poravnave in ne na podlagi sodne odločbe, pogoji za povprečenje iz 120. člena ZDoh-2 niso podani. Sodišče dodaja, da gre pri povprečenju za davčno ugodnost in zato določbe ni mogoče širiti na situacije, ki jih ne zajema. Ustavnost te določbe pa je tudi že presojalo Ustavno sodišče in ugotovilo, da zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo.
Tožnik ne more uspeti s sklicevanjem na obvestila, ki mu jih je pošiljal davčni organ in iz katerih ni (bilo) razvidno, da obstaja davčni dolg iz naslova dohodnine. Pri tem gre namreč zgolj za obvestilo in ne za odločbo oziroma akt, s katerim bi bilo odločeno o ugovoru oziroma o dohodnini.
Kadar gre za odplačno razmerje med naročnikom in izvajalcem storitev ter nosi javni partner večino ali celotno poslovno tveganje izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva, se namesto določb o javnem razpisu, neposredni podelitvi in sodnem varstvu v postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in pravnega varstva v tem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Tudi v tem primeru se po končanem postopku izbire zasebnega partnerja sklene koncesijska pogodba, s tem da je podlaga za sklenitev pogodbe izvedba javnega naročila in ne upravnega postopka. Ker toženka pri izbiri pogodbenega partnerja za izvajanje gospodarske javne službe ni ravnala v skladu s pravili javnega naročanja, je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo. Zadeve pa ni vrnilo v ponovni postopek toženki, saj gre za takšno nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, ki je v ponovljenem postopku ni mogoče sanirati.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - začetek teka roka za obnovo postopka - posebna olajšava
V zadevi je sporno, ali je toženka v zakonskem roku začela obnovo postopka odmere dohodnine tožniku za leto 2010 ali ne. V tej zvezi je sporno še nadaljnje vprašanje, ali je tožnikova žena pravočasno in pravilno uveljavljala posebno olajšavo za svojega moža za potrebe odmere njene dohodnine. Glede na zbrane podatke tožnikovi ženi ni mogoče očitati, da ne bi storila vsega, kar ji zakon nalaga za uveljavljanje posebne olajšave za tožnika. Zato tudi po mnenju sodišča rok za obnovo postopka iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2 ne more teči šele od dneva, ko je tožnikova žena podala ugovor zoper informativni izračun dohodnine in torej drugič pravilno uveljavljala olajšavo za tožnika, pač pa od takrat, ko je posebno olajšavo za tožnika uveljavljala prvič.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - parkirno mesto - davčna oprostitev - čas pridobitve kapitala
Oprostitev plačila dohodnine od dobička od kapitala po 2. točki drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 se nanaša le na odsvojitev stanovanja ali stanovanjske hiše. Pri tožnici ni šlo za takšno situacijo, saj je odsvojila parkirno mesto.
Za čas pridobitve nepremičnine se v smislu 101. člena ZDoh-2 šteje datum pravnega posla oziroma pravnega akta, s katerim se izkazuje lastništvo nad pridobljenim kapitalom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Razlog, na katerega je odločitev pravilno oprl organ za BPP – neizpolnjevanje pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP – predstavlja zakonski razlog za zavrnitev prošnje za BPP. Presoja o nerazumnosti vložitve tožbe, ker ni izgledov za uspeh, s strani organa za BPP v izpodbijani odločbi je zato pravilna ter so neutemeljene tožbene navedbe, da je navedeno okoliščino organ nepravilno presodil.
V skladu z določbami prvega in drugega odstavka 72. člena ZIL-1 predstavlja dejansko podlago za izdajo izpodbijane odločbe, ugotovitev obstoja pravnomočne sodbe, s katero je ugotovljena ničnost predmetne znamke; obstoj take pravnomočne sodbe pa v obravnavani zadevi ni niti sporen. Zavrnilna sodba glede izpodbijanega akta ter pritrditev temu aktu kot pravilnemu in zakonitemu namreč ne moreta dajati podlage za priznanje zahtevka za povrnitev škode, ki naj bi (tožniku) nastala zaradi izvrševanja izpodbijanega akta (prvi odstavek 67. člena ZUS-1).
ZUP člen 4, 214. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 11, 11/3, 11/3-5. Navodila Ministrstva za šolstvo in šport za izvajanje projektov ESS priloga 5, 5-2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje izobraževalnih programov za dvig ravni pismenosti in projektno učenje za mlajše odrasle - upravičeni stroški - večkratno uveljavljanje stroškov avtorskega dela - obrazložitev sklepa - sklep o izboru izvajalcev - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Tožnica je skladno z navodili strokovnih služb toženke namesto prvotne ene prijave na javni razpis vložila tri prijave, za vsako regijo posebej. Od takrat dalje gre, čeprav so vsebinsko enake, za tri vloge, ki jih je zato treba obravnavati samostojno. To glede spornih stroškov avtorskih del pomeni, da vsaj pri prvi prijavi še ne more biti ugotovljeno, da je isto avtorsko delo večkrat in s tem nepravilno vrednoteno in da je zato podana očitna kršitev pravil o upravičenih stroških. Večkratno in s tem neupravičeno uveljavljanje stroškov avtorskega dela se lahko kot bistvena kršitev pravil o upravičenih stroških pojavi šele, ko se preizkuša (vsebinsko) pravilnost nadaljnjih dveh vlog in ko se šele lahko ugotovi, da je bilo isto avtorsko delo že upoštevano in ovrednoteno pri prvi prijavi. Zato razlog dvojnega oziroma večkratnega financiranja istega stroška iz naslova stroškov avtorskih del ne more biti podlaga za zavrnitev prijave v vseh treh primerih.
Glede ostalih dveh nepravilnosti, ki se omenjata v sklepih (neujemanje vsote človeških virov v finančnem načrtu z vrednostjo človeških virov v 9. točki elaborata oziroma odstopanje vrednosti podjemne pogodbe za strokovno delo od tiste iz Navodil), iz obrazložitve izpodbijanih sklepov ni razvidno, ali imata oziroma kolikšen vpliv imata na izpodbijano odločitev. Tega toženka tudi na naroku ni pojasnila. Zato sodišče pritrjuje tožniku, da izpodbijani sklepi ostajajo pomanjkljivo obrazloženi tudi v ponovljenem postopku.
Izpodbijani sklep o izboru izvajalcev pomeni vmesni sklep, izdan na podlagi 14. člena Uredbe o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v RS v programskem obdobju 2007 - 2013, s katerim je minister potrdil rezultat ocenjevanja vlog na razpis in ugotovil, katera operacija se uvrsti v program financiranja, in ki je bil namenjen službam Ministrstva. Gre torej za sklep, ki se strankam ni vročal, ampak je bil podlaga za sklepe, s katerimi je bilo odločeno o vlogah prijaviteljev na javni razpis in s katerimi je bil postopek odločanja o vlogah zaključen. Ta sklep torej ni upravni akt, s katerim se posega v položaj tožnika, niti sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbo zoper ta sklep v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustno zavrglo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programov in projektov slovencev v zamejstvu in po svetu - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev pravil postopka
Iz upravnih spisov sicer izhaja, da projektom, ki bodo dosegli manj kot 50 točk, sredstva ne bodo dodeljena, vendar pri tem iz upravnih spisov in iz ocenjevalnih listov ni razvidno, zakaj je bilo posameznemu projektu dodeljeno določeno število točk. Razlogi za oceno in odločitev tudi niso razvidni iz izpodbijane odločbe, v kateri je poleg zaključka, ki je enak zaključku strokovne komisije, navedena zgolj pravna podlaga za odločitev. V obrazložitvi izpodbijane odločbe torej manjka tako opredelitev glede vlog tožeče stranke, kot tudi razlogi, ki glede na vsebino vsake od vlog narekujejo izvedeni vsebinski zaključek in posledično zavrnitev vloge. To pomeni, da manjkajo tisti elementi obrazložitve, ki omogočajo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, oziroma, ki še pred tem stranki omogočajo, da učinkovito uveljavlja pravno varstvo. Čim je tako, gre za bistveno kršitev pravil postopka iz 214. člena ZUP, ki ima za posledico odpravo odločbe.
DDV - dodatna odmera DDV - obračun davka od dohodkov pravnih oseb - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - gradbene storitve
Izpodbijana odločba je v delu, ki se nanaša na račune družb B. d.o.o., C. d.o.o. in A. d.o.o., nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ po morebitni dopolnitvi dokaznega postopka ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Glede na okoliščine primera bo moral jasno in celovito oceniti, ali so podane relevantne objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, ali je tožnik vedel oz. moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka DDV, povezane z goljufijo.
ZDavP-2 člen 102, 102/1. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 40, 43, 43/1, 43/2.
obročno plačilo davčnega dolga - pogoji za obročno plačilo davčnega dolga - hujša gospodarska škoda - dokazovanje
Po določbah 102. člena ZDavP-2 lahko davčni organ dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu obročno plačevanja davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode. Zgolj izpolnjevanje enega od pogojev še ni dovolj za to, da se odobri obročno plačilo. Dejstvo, da bo obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode in torej trajnejšo nelikvidnost oziroma zmožnost pridobivanja prihodkov, mora izkazati zavezanec s pojasnili, poslovnimi strategijami in plani, sprejetimi poslovnimi odločitvami, predvidenimi finančnimi tokovi, pričakovanimi prilivi, pogodbami s poslovnimi partnerji, kreditnimi pogodbami ter drugimi dokazili.
komasacija - komasacijski upravičenec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva dokumentacija upravnega spisa
Ker je odstopljena dokumentacija upravnega spisa pomanjkljiva, sodišče ni moglo nesporno zaključiti, ali je prvotna komasacijska odločba, ki se nanaša na prvotnega komasacijskega udeleženca, res pravnomočna. Slednje bi bilo razlog, da za predmetni upravni postopek in za izdajo izpodbijane odločbe sploh ne obstaja pravna podlaga.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 13/2, 22, 22/1, 22/3, 22/4, 36, 36/1, 36/2. ZUJF člen 152. ZPP člen 82.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - procesna sposobnost - skrbnik - začasni zastopnik
Po ugotovitvi, da tožnik s povprečnim mesečnim zneskom pokojnine 823,83 EUR presega 520,00 EUR, se organ za BPP pravilno ni spuščal v presojo vsebinske razumnosti njegove prošnje za dodelitev BPP in drugih zakonsko določeni pogojev, saj mora prosilec za BPP izpolnjevati oba pogoja: finančnega in vsebinskega.
Ker je bil tožniku že postavljen stalni skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik, okoliščine iz 82. člena ZPP niso podane, zaradi česar je sodišče predlog tožnika za postavitev začasnega zastopnika zavrnilo.
sklep o dovolitvi izvršbe - denarna kazen - vzpostavitev prvotnega stanja kmetijskega zemljišča - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S sklepom prvostopnega organa o dovolitvi izvršbe, ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt, kot ga za vsebinsko obravnavanje v upravnem sporu zahteva določba 2. člena ZUS-1. O tožnikovi obveznosti, da mora vzpostaviti prvotno stanje na kmetijskem zemljišču z zasutjem jarka na meji med navedenim zemljiščem ter sosednjim zemljiščem, na način in tam navedenem obsegu, je bilo namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo. S sklepom o dovolitvi izvršbe, pa se tožniku naložena obveznost le izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
ZDavP-2 člen 157, 157/2. ZUP člen 68, 87, 100, 101, 246.
davčna izvršba - vročitev sklepa o izvršbi - pritožba - rok za vložitev pritožbe - odločba Ustavnega sodišča - zavrženje pritožbe
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je razumljivo pojasnjeno, da je 18. 5. 2012 datum, ki ga je toženka upoštevala kot skrajni rok (v korist tožnika) v smislu začetka teka roka za vložitev pritožbe, in sicer glede na sklep o prekinitvi postopka in glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-307/11 z dne 12. 4. 2012, s katero so bili razveljavljeni členi od 1 do 17 ZPOUOOD. Obrazloženo je, da je tudi v primeru, če bi se glede teka pritožbenega roka upoštevala v zvezi z ZPOUOOD izdana odločba Ustavnega sodišča, pritožba, ki jo je tožnik vložil dne 9. 7. 2012, vložena prepozno.
ZTuj-1 člen 93k, 93k/1, 93k/1-4. ZZZDR člen 124, 124/1.
dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - starš slovenskega državljana - dolžnost preživljanja staršev
Tožničin oče živi v BIH in prejema pokojnino, ki za več kot enkrat presega minimalni znesek, ki je za življenje ene osebe potreben v Republiki BIH, upoštevaje zakonodajo BIH. Tožnica ga zato ni dolžna preživljati in oče se posledično ne šteje za družinskega člana v smislu določbe 4. točke prvega odstavka 93. k člena ZTuj-1.
ZGO-1 člen 146, 146/1, 153. ZUP člen 144, 237, 237/2, 237/2-3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - skrajšani ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Dejstvo, da investitorka pred izdajo ukrepa gradbenega inšpektorja ni imela možnosti, da se v zadevi izjavi, samo po sebi ne predstavlja bistvene kršitve upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva in dokazi - rok za obnovo postopka
Davčni organ je za dejstvo, da je imel tožnik prilive na bančni račun v Avstriji tudi v letu 2006 (in ne zgolj v letu 2002 in 2003) in za dejstvo, da bi ti prilivi (zaradi njihove narave), mogli pripeljati do drugačne odmere dohodnine za leto 2006, izvedel šele s prejemom odgovora avstrijskega davčnega organa dne 26. 9. 2011, zato je bil sklep o obnovi postopka odmere dohodnine za leto 2006 z dne 27. 10. 2011 sodišča izdan pravočasno, v šestmesečnem subjektivnem roku iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2.
Tožena stranka je pri izračunu dohodka pravilno upoštevala tudi dohodek prosilčinega moža, saj je nesporno, da je zakonska zveza v času izdaje izpodbijane odločbe obstajala. Prošnjo za dodelitev BPP sta podpisala oba, v njej pa tudi nikjer ni navedeno (opombe), da sta prosilka in njen mož v postopku razveze zakonske zveze.
URS člen 53, 53/3. EKČP člen 8. Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma člen 25, 25/1, 96.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje - družinski član slovenskega državljana - dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana - ukrep prepovedi vstopa - pravica do zasebnega in družinskega življenja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno zavrnila izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana. Republika Italija, ki mu je izrekla ukrep prepovedi vstopa, je namreč odgovorila, da ne želi, da se mu izda dovoljenje za prebivanje v RS, tožnik pa v postopku ni izkazal utemeljenih razlogov, kot so humanitarni razlogi ali mednarodne obveznosti, zaradi katerih bi se mu dovoljenje, kljub zabeleženemu ukrepu zavrnitve vstopa, izdalo. Pri odločanju pa je tožena stranka tudi pravilno pretehtala tožnikovo pravico do zasebnega in družinskega življenja (53. člen URS in 8. člen EKČP). Tožnik je sicer poročen s slovensko državljanko, ki pa je ne preživlja. Zakonca nimata skupnih otrok, tožnik pa je ves čas prebivanja v RS, ki je bilo pretežno nezakonito, nezaposlen.