Tožnik tudi tožbi ni predložil dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko ocenilo, da gre za posojilo in da bi obenem lahko iz njih razbralo, da bi bilo nakazilo lahko v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči neupoštevno v smislu ugotavljanja višine prejemkov in presoje v smislu preverjanja izpolnjevanja finančnih pogojev iz 13. člena ZBPP. Zgolj bančni izpisek, ki ga je tožbi priložil tožnik, ne zadošča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Stranka, ki prosi za brezplačno pravno pomoč, ni dolžna navajati pravne podlage zahtevka. Organ za brezplačno pravno pomoč mora namreč sam poznati pravo ter sodno prakso, pomembno za presojo verjetnega izgleda za uspeh.
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZSPJS člen 5, 5/1. ZDR člen 127.
državni pravobranilec - plača državnega pravobranilca - znižanje plače državnega pravobranilca - stvarna pristojnost - delovni spor -
Ob upoštevanju določb ZSPJS in ZDR je med predmete spora v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja, upoštevaje tudi sistematiko ZDR, treba šteti plačo kot celoto, torej vse njene sestavine (tako osnovno plačo, kot tudi dodatke in delovno uspešnost) ter njeno višino, na kar pa vpliva tudi uvrstitev v plačni razred. Za presojo zakonitosti takšne odločitve pa je tožnici zagotovljeno sodno varstvo pred krajevno pristojnim Delovnim sodiščem v Celju.
davek na motorna vozila - odmera davka na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Davčni organ je pri ugotavljanju davčne osnove kot izhodišče uporabil orientacijske vrednosti motornih vozil iz katalogov za vrednotenje vozil, kar pa mora obrazložiti na način, da se odločitev lahko preizkusi oz. mora pojasniti, kako so te vrednosti vplivale na davčno osnovo. Tega davčni organ v konkretnem primeru ne pojasni, čeprav ugotavlja razlike v cenah med trgom v Sloveniji in Nemčiji. Čeprav je davčni organ v obrazložitvi navedel, da je upošteval tudi druge okoliščine konkretnega primera, pa temu ni tako, saj ni pojasnil katere okoliščine konkretnega primera so bile upoštevane, zato odločitve tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti, nepopolno pa je ugotovljeno tudi dejansko stanje.
dohodnina - odmera dohodnine - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - čas odsvojitve kapitala - pritožbena novota
Prvostopenjski davčni organ je utemeljeno upošteval podatke iz napovedi in predloženo cenitev ter na tej podlagi ugotovil vrednost kapitala (nepremičnine) ob odsvojitvi. Pravilno je bila ugotovljena tudi vrednost kapitala ob pridobitvi.
Dejanske okoliščine se lahko upoštevajo le toliko in na takšen način, kot to določa zakon o obdavčenju. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na zaplete pri prodaji nepremičnine oziroma na nerešena lastniška razmerja, kar vse naj bi pripeljalo do tega, da se čas dejanskega prometa z nepremičnino razlikuje od tistega, ki ga izkazuje sklenjena sodna poravnava in ki jo je šteti za čas odsvojitve kapitala iz 102. člena ZDoh-2.
ZTuj-2 člen 31, 37, 37/6, 55, 55/2, 55/2-4. ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 42, 43.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - žrtev kaznivega dejanja - stranka v postopku - pravni interes
Oseba, ki ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta, postopka v upravnem sporu ne more začeti.
Stvarno legitimacijo daje materialni predpis, ki določa, kdo ima določeno pravico, obveznost oziroma pravno korist.
Nosilec pravice, o kateri se odloča v postopku - prebivanje v Republiki Sloveniji, je tujec, ki je v skladu z 42. členom ZUP stranka postopka. S tem ko zakon omogoča, da prošnjo za izdajo dovoljenja tujcu lahko vloži tudi njegov delodajalec, daje slednjemu le procesno legitimacijo, ki nima podlage v stvarni legitimaciji (pravici do prebivanja). Glede vseh nadaljnjih procesnih dejanj pa delodajalec lahko nastopa samo kot pooblaščenec tujca. Delodajalec v postopku izdaje dovoljenja tujcu tudi ne more imeti položaja stranskega udeleženca. Tak status ima oseba, ki izkaže pravni interes, ker zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Za zaposlitev tujca ima delodajalec poslovni, ekonomski interes, kar pa ne zadošča, da bi se postopka izdaje dovoljenja za njegovo prebivanje v Republiki Sloveniji udeleževal kot stranski udeleženec.
Neizdaje dovoljenja ni mogoče pogojevati s (pravnomočno) obsodbo, ampak mora biti državni in javni interes varovan že v primeru suma storitve kaznivega dejanja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - že zgrajen objekt - legalizacija objekta
Komunalni prispevek je treba plačati tudi v primeru že obstoječih objektov, ki so bili zgrajeni brez gradbenega dovoljenja, saj se tudi v teh primerih postopki vodijo enako kot za šele načrtovano gradnjo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pomen zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj
Z odpovedjo najemne pogodbe in izselitvijo iz stanovanja, v katerem prebiva, bi se tožnica znašla v življenjski stiski. Tožena stranka pa v izpodbijani odločbi presoje tožničinega socialnega položaja in zdravstvenega stanja ni opravila. Izpodbijana odločitev je bila tako sprejela na podlagi pomanjkljive presoje vseh relevantnih razlogov, ki so vplivali na izpolnjevanje najemne pogodbe, zlasti tožničinega zdravstvenega stanja.
DDV - dodatna odmera DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepravilna uporaba materialnega prava - nabava odpadnega materiala
V konkretni zadevi niso pojasnjene objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi, razlogi, ki pa se nanj sklicuje prvostopenjski organ in tožena stranka pa niso zadostni glede na novejšo sodno prakso SEU. Pri presoji tožnikovega subjektivnega elementa se kot relevantne okoliščine ne morejo upoštevati tudi nezakonitosti, ki so na strani izdajateljev računov. Ostalih objektivnih okoliščin na strani tožnika pa davčni organ ni raziskal v zadostni meri in na način, da bi iz njih sodišče lahko celovito presodilo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za (ne)priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
odpis davčnega dolga - akontacija davka - akontacija dohodnine od dohodka iz kmetijstva
Na podlagi petega odstavka 101. člena ZDavP-2 davčni organ ne more odobriti odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačevanja davka v skladu s tem členom za akontacije davka, če ni s tem zakonom drugače določeno. Ko gre za akontacijo dohodnine od dohodka iz kmetijstva, zakon izjeme od navedene določbe ne določa.
razlastitev - pogoji za razlastitev - izguba gospodarskega pomena lastninske pravice na drugih nepremičninah - zemljiški dolg - ugasnitev zemljiškega dolga
Predpogoj za zaključek, da bi z razlastitvijo dela nepremičnin gospodarski pomen izgubila tudi lastninska pravica na preostalih nepremičninah, predstavlja ugotovitev, da je pred razlastitvijo gospodarski pomen za razlastitvenega zavezanca lastninska pravica na teh ostalih nepremičninah dejansko imela, oziroma da ga je imela v povezavi z gospodarskim pomenom lastninske pravice na nepremičninah, ki se razlaščajo, in da je gospodarski pomen lastninske pravice na ostalih nepremičninah zaradi razlastitve izgubljen. Navedeno hkrati pomeni, da je treba ocenjevati izgubo tistega in takšnega gospodarskega pomena lastninske pravice na ostalih nepremičninah, kakršnega so te nepremičnine pred razlastitvijo za zavezanca dejansko imele, ne pa potencialnega ali morebitnega gospodarskega pomena, kakršnega bi lahko imele, pa ga razlastitveni zavezanec pred razlastitvijo ni realiziral in razlastitev na njegovo realizacijo tudi ni vplivala.
Zemljiški dolg, ki je stvarna pravica, lahko ugasne tudi na podlagi 108. člena ZUreP-1. Pogoj za to je, da predlagatelj razlastitve to zahteva, v tem primeru pa mora upravni organ ugotoviti, ali je ugasnitev pravice nujno potrebna in sorazmerna z javno koristjo, ki se zasleduje z razlastitvijo.
priznanje izobrazbe za namen zaposlovanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nezmožnost udeležbe v postopku
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, ali je bilo tožniku, ki je študij nedvomno začel v času veljavne akreditacije, omogočeno prehodno obdobje po izgubi akreditacije, v katerem je lahko zaključil svoj študij. Glede navedenega dejstva se v upravnem spisu nahajata dva po vsebini nasprotujoča si dopisa. Tožena stranka pa se ni opredelila do navedb iz prvega dopisa, ampak izpodbijana odločba temelji le na dejstvih iz drugega dopisa, zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj tožniku pred izdajo odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o ugotovitvah oziroma pojasnilih ENIC-NARIC centra.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
V predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnik v tožbi ni izkazal pravnega interesa za njeno vložitev, saj ni izkazal možnosti, da bi se z vloženim upravnim sporom njegov položaj lahko izboljšal, zato je bilo potrebno tožbo zavreči.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - aktivna legitimacija - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - inšpekcijski zavezanec
Glede na to, da je po zakonu lahko tožnik zgolj oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, drugotožnik v tem postopku nima procesne legitimacije za sprožanje upravnega spora.
Tožnik je že na inšpekcijskem pregledu dne 25. 11. 2011 inšpektorja seznanil z dejstvom, da ni več lastnik predmetne nepremičnine, ker jo je pred nekaj meseci podaril sinu. Kljub temu, da je bila pri predmetni nepremičnini že od 10. 8. 2011, torej že v času izdaje izpodbijane odločbe, vpisana plomba, iz katere je bilo razvidno, da je bil vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice (kar je razvidno iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 2. 2. 2012, ki je v upravnem spisu), kar bi potrjevalo tožnikovo navedbo o prenosu lastništva na predmetni nepremičnini, se upravni organ prve stopnje s to navedbo ni ukvarjal, upravni organ druge stopnje pa je napačno ugotovil, da kaj takega iz zemljiške knjige ne izhaja.
ZUS-1 člen 4, 4/1, 28, 28/3, 65, 66, 66/1, 67, 67/1. ZPP člen 102, 102/1.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - postavitev sodnega tolmača - povrnitev škode
V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, se sodni tolmač postavi le v primeru izvajanja ustnih procesnih dejanj.
Splošno sklicevanje na naraščanje pripada zadev in na preobremenjenost službe za BPP po presoji sodišča ne utemeljuje objektivnih razlogov za dolgo trajanje postopka odločanja o prošnji za BPP, ki je bila vložena že pred šestimi meseci. Tudi okoliščina, da je tožnik vložil 50 prošenj za BPP, ne opravičuje odlašanja z odločitvijo v obravnavani zadevi.
Procesne predpostavke za odločanje v upravnem sporu po 65. členu in 4. členu ZUS-1 niso podane, zato sodišče ne more odločati o tožnikovem zahtevku za povrnitev škode ne po prvem odstavku 67. člena, ne po prvem odstavku 66. člena ZUS-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija objekta - odmiki - stranski udeleženec - načelo zaslišanja stranke - ogled
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik v vseh vabilih za ustne obravnave, razpisane za 15. 6., 11. 7., 17. 8. (ogled) in 10. 10. 2011, opozorjen na možnost pisne izjave, kot to določa drugi odstavek 63. člena ZGO-1. Tožnik je svoj izostanek zaradi zdravstvenih razlogov opravičil za 11. 7. (obravnava ni bila opravljena, pred tem tudi ne 15. 6.) in za 10. 10. 2011, ko je upravni organ kljub temu glavno obravnavo opravil ter istega dne tožniku poslal zapisnik s pozivom, da se v zadevi izjavi. Tožnik je svoje pripombe glede načrtovane gradnje podal v vlogah z dne 17. 8. in 27. 10. 2011, v vlogi z dne 24. 9. 2011 pa je zapisal pripombe glede opravljenega ogleda, saj mu je upravni organ tudi o tem poslal zapisnik. Navedeni potek postopka kaže, da je imel tožnik kot stranski udeleženec v postopku vse možnosti za zavarovanje svojih pravic in pravnih interesov, kar je tudi izkoristil.
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja se odloča o dopustnosti gradnje na podlagi prikaza v PGD in ne z ogledom. To velja tudi v primerih, kakršen je obravnavani, ko gre za t. i. legalizacijo objekta, zgrajenega pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
ZLPLS člen 11, 14, 14a, 14a/1, 14a/6. ZHO člen 7, 32, 33. ZUP člen 2, 3, 214. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 8, 21, 21/3-3-.
Iz določbe 3. alineje tretjega odstavka 21. člena Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO izhaja, da mora tožena stranka v svojem sklepu prvenstveno ugotoviti dejansko stanje (ugotovitve in ocene) in nato tega primerjati (susbsumiarti) z relevantnim abstraktnim dejanskim stanom (razlogi za odločitev), ki je v konkretni zadevi opredeljen z merili in pogoji, vsebovanimi tako v navedenem Pravilniku kot v javnem razpisu. To pa pomeni, da šele ti elementi skupaj lahko tvorijo zadostno obrazložitev v smislu 6. odstavka 14a. člena ZLPLS.
ZBPP člen 2, 2/3, 34, 34/2. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge - pristojnost za odločanje
Skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZBPP o odobritvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik sodišča (pristojni organ za BPP), ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svetnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Gre torej za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, v kateri, na podlagi z zakonom podeljenega javnega pooblastila, odloča pristojni organ za BPP oziroma po njegovem pooblastilu drug sodnik s položajem svetnika.
Po presoji sodišča ni mogoče slediti stališču tožnice, da so podatki o njenem premoženjskem stanju, glede na njeno brezposelnost in položaj mestne svetnice, za odločitev nerelevantni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obvezno zastopanje po odvetniku - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik
Tožnici je v postopku zaradi sprejema na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom pravno svetovanje in zastopanje zagotovljeno na podlagi sklepa, ki je bil izdan po določbah ZDZdr. Ker je tožnici pravno svetovanje in zastopanje na stroške sodišča zagotovljeno že na drugi pravni podlagi, ji je s tem zagotovljeno tudi uresničevanje pravice do sodnega varstva.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd in gozdni prostor - postavitev čebelnjaka - pristojnost soglasodajalca - dejansko stanje v naravi
Tožnik je vložil zahtevo za izdajo soglasja za postavitev manjšega „demontažnega“ objekta v tam navedeni velikosti, ki se bo uporabljal občasno kot čebelnjak, občasno pa kot lopa za shranjevanje čebelarske in gozdarske opreme in vlogi priložil dokumentacijo, iz katere je razvidna lokacija omenjenega objekta. O taki zahtevi bi moral upravni organ tudi odločiti, ne pa da je z ogledom preverjal, ali v naravi dejansko že stoječi objekt ustreza podatkom iz vloge.