ZGO-1 člen 62, 66. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 113, 114, 118, 260, 260/9, 265, 267, 267/2.
gradbeno dovoljenje - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranski udeleženec - pravni interes - stroški upravnega postopka
Dejstvo, da naj bi se v času gradnje pojavila rjava voda, ki je do roba napolnila jarek ob tožnikovih parcelah (ni sporno, da ta jarek leži ob in ne na zemljiščih – zadnji odstavek na 5. strani tožbe, op. sodišča), in da naj bi ta voda pritekala z zemljišč, kjer se je gradil A., po presoji sodišča ne izkazuje obravnavanega obnovitvenega razloga, saj–kot je navedel drugostopenjski organ –, ta podatek ne izkazuje razmerja tožnikov do upravne stvari, o kateri je bilo odločeno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
Pritožbeni upravni organ ni ugotovil, da odgovor na pritožbo ni bil potreben, ampak le, da ni bistveno pripomogel k rešitvi zadevi, kar je razumljivo, saj razlaga zakonskih določb glede vprašanja, kdo se sme udeleževati postopka, drugostopenjskemu upravnemu organu glede na ustaljeno upravno in upravnosodno prakso ne more povzročati težav. Vendar to ne pomeni, da odgovor na pritožbo sam zase ni bil potreben, upoštevaje, da je šlo za postopek odločanja o izrednem pravnem sredstvu, ki bi lahko posegel v pravnomočno gradbeno dovoljenje in s tem v investitorjevo pravico do gradnje, poleg tega pa niti izid postopka z vidika stališč v sodbi I U 1784/2011 ni bil gotov.
Z odstranitvijo „presežka“ nadstreška, za katerega v izdanem gradbenem dovoljenju ni podlage, je treba zagotoviti skladnost objekta z izdano odločbo (gradbenim dovoljenjem).
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-7, 66/2. ZUP člen 113, 113/1, 113/2, 118, 118/1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - zunanja ureditev - minimalna komunalna oskrba - pogodba o opremljanju - prošnja za podaljšanje roka - pritožba - sprememba odločbe na drugi stopnji - stroški pritožbenega postopka
Prostorski akt predvideva gradnjo promenade, kar pomeni, da gre v tem pogledu za dopustno gradnjo. V dopolnitvi PGD iz aprila 2011 pa je promenada prikazana v načrtu zunanje ureditve, torej kot del te ureditve. Zunanja ureditev oz. v tem okviru predvideni posegi, pa delijo usodo glavnih (v konkretnem primeru večstanovanjskih) objektov.
Investitor ni predvidel morebitne samooskrbe objektov v smislu tretjega odstavka 66. člena ZGO-1 (omenjena določba je bila spremenjena z ZGO-1D), zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je po ugotovitvi, da izgradnja omrežja ni vključena v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto, tožnico pozval na predložitev pogodbe o opremljanju. Zmotno pa je tožbeno stališče, da bi moral upravni organ s podaljševanjem roka za predložitev zahtevanega dokazila tožnici dati možnost, da izpolni predpostavke za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZUP ne določa obveznosti organa, da stranki zaradi spremenjene odločitve na pritožbeni stopnji povrne stroške postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - žalitev sodišča
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik tudi v prošnji za BPP ne zanika, da je v pritožbi zoper sklep št. N 61/2013 z dne 27. 6. 2013 žalil sodnike in druge udeležence postopka. Navaja le, da se želi pritožiti zato, ker človek ne sme biti kaznovan zato, ker govori resnico in da naj sodnik dela pošteno in korektno, pa ne bo imel zoper njega kaj povedati. S takšnimi ugovori, ki jih tožnik ponavlja tudi v tožbi, pa tožnik tudi po presoji sodišča ne bi mogel uspeti s pritožbo zoper sklep št. N 61/2013 z dne 19. 9. 2013, saj se ne nanašajo na dejstva, ki bi bila pravno relevantna v navedeni zadevi.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - odpravljen izpodbijani akt
Sodišče po vpogledu v podatke sodnega vpisnika ugotavlja, da je bila odločba, za katero tožniki v tem upravnem sporu predlagajo, naj se izreče za nično, s sodbo tega sodišča opr. št. I U 640/2013 z dne 21. 11. 2013 pravnomočno odpravljena, kar pomeni, da so odpravljene tudi pravne posledice, ki so nastale iz nje. To pomeni, da tožniki svojega pravnega položaja, tudi ob morebitnem uspehu ne morejo več izboljšati s tožbo.
ZGO-1 člen 152. ZUN člen 51. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 26.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadstrešek - bazen - odmiki
V konkretnem primeru ni sporno, da je tožnik zgradil nadstrešek ob meji (bazen na oddaljenosti 1 m od meje), da za tako gradnjo (ok. leta 1997) ni pridobil odločbe o priglasitvi del, s katero bi si zavaroval svoj pravni položaj pred kasnejšimi spremembami predpisov (tudi glede odmikov). Pri tem je treba upoštevati, da je t.i. legalizacija nelegalnih objektov dopustna le na podlagi v času odločanja veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo, zato investitor nelegalnega objekta ne more zahtevati uporabe predpisov iz časa gradnje, če so ti prenehali veljati.
Čeprav je bil komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za isti objekt leta 2007 že plačan, pravice, ki bi mu v tistem času šle zaradi plačanega prispevka (priključitev objekta in uporaba občinske komunalne opreme – npr. uporaba vodovodnega omrežja, cest s pločniki, hidrantnega omrežja – prvi odstavek 71. člena ZPNačrt), očitno niso bile konzumirane. V tem primeru je imel takratni investitor možnost zahtevati vračilo plačanega komunalnega prispevka.
Tožnika moti predvsem, da zaradi investitorstva Občine Tržič ne bo mogel realizirati dogovora, ki ga je imel s pravnim prednikom B. d.d., po katerem bi slednji zgradil objekt v funkciji razbremenilnika in vodohrana, lastninska pravica in pravica upravljanja na njem pa bi po izgradnji prešla na tožnika. Sodišče ugotavlja, da gre za dejanski in ne pravni interes. Poleg tega so z dnem uveljavitve Zakona o gospodarskih javnih službah infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter druga sredstva, ki so bila v skladu s predpisi namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb, postali lastnina države oziroma občine.
ZID člen 15, 15/1. ZDR člen 143, 143/3, 227, 227/2.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - inšpekcijski zavezanec
Sodišče se pridružuje ugotovitvi upravnega organa druge stopnje, da je izpodbijana odločba izdana pravilnemu zavezancu, ne glede na to, da je je v izreku za zavezancem v oklepaju navedena še poslovna enota. Ta navedba namreč v ničemer ne vpliva na sicer pravilno navedbo tožnice kot zavezanke. Tudi sicer pa tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi sama navaja, da je kot delodajalka zavezanka v tem postopku, razlogov, zaradi katerih izpodbijane odločbe kljub temu ne bi mogla izvršiti, pa ne navede.
zahtevek za vračilo trošarine - umik zahtevka za vračilo trošarine - umik tožbe - ustavitev postopka
Ker je tožnik umaknil letni zahtevek za vračilo trošarine, o kateri se vodi predmetni upravni spor, je sodišče tožnika pozvalo, naj pojasni ali z umikom zahtevka hkrati umika tudi tožbo v tem upravnem sporu. Tožnik je izjavil, da umika navedeno tožbo, zato je sodišče postopek ustavilo.
kataster stavb - vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v katastru stavb
ZVEtL nalaga sodišču, da po uradni dolžnosti po zaključku postopka vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča stavbi v etažni lastnini predlaga izvedbo ustreznih sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb.
Upravni organ, ki opravi katastrski vpis na zahtevo sodišča na podlagi pravnomočnega sklepa, je na zahtevo sodišča vezan, vendar pa lahko v primeru, če strokovna podlaga ne omogoča vpisa stavbe v kataster stavb, zahteva od sodišča, da odpravi ugotovljene ovire.
kmetijsko zemljišče - status zaščitene kmetije - vrsta rabe zemljišč - sprememba vrste rabe zemljišč - stranka v postopku
Vsak dedič, ki meni, da vpisani podatek o vrsti rabe zemljišča ne izkazuje resničnega stanja, lahko predlaga uvedbo postopka njegove spremembe v zemljiškem katastru, saj na ta način varuje svoje pravice in pravne koristi.
Obveznost zavezanca za plačilo storitev institucionalnega varstva ne more temeljiti zgolj na statističnih podatkih o povprečno porabljenih denarnih sredstvih na člana družine. Statistični podatki sicer lahko predstavljajo pomoč oziroma finančni okvir pri vrednotenju preužitka. Vendar pa je treba višino vsake posamezne obveznosti presojati glede na okoliščine konkretnega primera, predvsem glede na dejanske razmere in okoliščine, v katerih je živela upravičenka z družino zavezanca, ter ob upoštevanju krajevno običajnega načina oskrbe starostnikov na domu.
brezplačna pravna pomoč - umik tožbe - ustavitev postopka
Ker je tožnik z vlogo z dne 28.11.2013 umaknil tožbo, sodišče pa v zadevi še ni odločilo, je sodišče postopek ustavilo na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da hčerka zaradi nepoznavanja pravnih predpisov ni mogla pravilno izpolniti obrazca za dodelitev BPP. Tožnica kot prosilka je obkrožila obrazec v rubriki, ki se nanaša na lastništvo nepremičnin, tako da je z obkrožitvijo, da ni lastnica nepremičnine, navedla neresnične podatke, prav tako pa pri rubriki kjer je navedla hčerko, ni obkrožila, da ima hčerka v lastništvu vrednostne papirje TNP, posledično je torej navajala neresnične podatke. Takšno prikazovanje podatkov, ki ne ustreza dejanskemu stanju, pa je zakonsko sankcionirano v določbah petega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ne samo z zavrnitvijo prošnje za dodelitev BPP, temveč tudi s tem, da prosilec nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za BPP.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do zdravstvenega varstva - sprememba starostnega pogoja
Prvi odstavek 15. člena ZVV po uveljavitvi ZUJF vojnemu veteranu zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Do uveljavitve ZUJF je ta pravica pripadala vsem vojnim veteranom, neodvisno od njihovega premoženjskega stanja. ZUJF je dodatno zaostril pogoje za pridobitev navedene pravice, in sicer tako, da je spremenil starostni pogoj za pridobitev pravice do varstva po ZVV (100. člen ZUJF). Ta sedaj znaša 55 let (prvi odstavek 6. člena ZVV) in ne več 50 let, kot je veljalo pred uveljavitvijo ZUJF.
upravni spor - izdaja novega upravnega akta - ustavitev postopka - stroški postopka
V obravnavani zadevi je bil tekom upravnega spora izdan upravni akt, s katerim je dokončno odločeno o tožnikovi pravici, zato je sodišče, upoštevajoč peti odstavek 25. člena ZUS-1 odločilo o stroških postopka na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem sodišče odloči o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku.
ZUTD člen 164, 164/2, 172, 172/1, 172/1-8. ZDR-1 člen 134.
register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu - kršitev predpisov s področja delovnopravne zakonodaje - izbris iz registra
Tožnica je kršila delovnopravne predpise, saj zaposlenim ni pravočasno izplačala plač. Zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko jo je skladno z določbo 8. alineje 172. člena ZUTD izbrisala iz registra domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu.