Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 33. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v Republiki Sloveniji člen 12, 12/2. Javni razpis za ukrep Naložbe v kmetijska gospodarstva iz Enotnega programskega dokumenta 2004 - 2006, drugi javni razpis za leto 2006 merilo št. 11.
javni razpis - politika razvoja podeželja - neposredna plačila v kmetijstvu - naložbe v kmetijska gospodarstva - razpisni pogoji - presoja ustreznosti razpisnih meril
Sodišče v upravnem sporu ne more presojati primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa.
Javni razpis je v okviru merila 11 določal, da se morajo v postopku upoštevati vsa sredstva, pridobljena za naložbe v kmetijska gospodarstva v zadnjem 5-letnem obdobju. To pomeni, da je treba upoštevati vsa prejeta sredstva iz državnega ali občinskega proračuna ali EU za naložbe v kmetijska gospodarstva.
razpis specializacij - začasna odredba - težko popravljiva škoda - brezposelnost - poseg v koristi nasprotne stranke
Zatrjevana izguba, ki naj bi bila v onemogočanju nadaljnje poklicne kariere maksilofacialnega kirurga (na podlagi razpisa specializacij), še ne pomeni tiste težko popravljive škode, ki bi jo bilo treba ob njeni verjetni izkazanosti odvrniti z začasno odredbo, niti težko popravljive škode v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1 ne predstavlja nezaposlenost ali možnost samoplačniške specializacije. Iz tega sledi, da tožeča stranka enega ključnih (zakonskih) pogojev za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazala. Z drugačno odločitvijo v bi bilo poseženo v koristi nasprotne stranke, ki ji je bila odobrena razpisana specializacija. Specializacija se je po zatrjevanju tožene stranke namreč že začela izvajati, saj to omogoča tretji odstavek 27. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov.
ZDavP-2 člen 4, 88, 88/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - pobuda za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - identičnost pravne in dejanske podlage - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Ena od procesnih predpostavk za odločanje je tudi zahteva, da o isti stvari ne moreta teči dva postopka oziroma, da o isti stvari ne more biti dvakrat odločeno (4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Tožeča stranka zato ne more uspešno uveljavljati predloga za začetek postopka v isti zadevi (na podlagi pobude za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici). Zaključek tožene stranke, da gre za odločanje o isti stvari je pravilen, saj tožnik drugačne pravne ali dejanske podlage niti ne zatrjuje.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - rok za vložitev predloga za obnovo
Tožnik je najprej 9. 9. 2008 pri drugostopenjskeem organu vložil vlogo in bil obveščen, da bo le-ta obravnavana kot predlog za obnovo denacionalizacijskega postopka, nato pa je bila njegova vloga obravnavana kot zahteva za vročitev denacionalizacijske odločbe, na kar je tožnik takoj odreagiral in vložil predlog za obnovo postopka, zato po presoji sodišča ni mogoče šteti, da je predlog za obnovo z dne 8. 12. 2008 vložil prepozno.
Sporni računi ne izpolnjujejo pogojev iz 6. točke 82. člena ZDDV-1, nekateri pa tudi ne iz 7. točke 82. člena ZDDV-1. Zato je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV, ki jo je tožnik uveljavljal na podlagi teh računov, pravilna in zakonita že iz tega razloga. Ker računi formalno niso pravilni, je že to samo po sebi razlog, da tožniku ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV ter za zadevo niso odločujoči še ostali pogoji za odbitek vstopnega DDV.
davek na dediščine in darila - davčna stopnja - tretji dedni red - bratranec
Za odločitev v tem postopku je relevanten le položaj, ki ga ima bratranec po določbah davčnih predpisov. Ta se, ko gre za obdavčitev, ne uvršča v tretji dedni red, ki je v točki b) 8. člena ZDDD izrecno omejen na dede in babice. Položaj bratranca v davčnem predpisu torej ni izenačen s položajem, ki ga ima po ZD. To pomeni, da tožnik ne more uspešno uveljavljati davčno ugodnejše obravnave (nižje davčne stopnje) na tej podlagi.
davek od dohodkov pravnih oseb - vračilo davka - zamudne obresti - za odločanje relevanten predpis - retroaktivna uporaba zakona
Glede obresti, ki pripadajo tožniku od preveč plačanega oziroma neupravičeno odmerjenega in plačanega davka, je bilo utemeljeno odločeno po določbah ZDavP-2.
Do retroaktivne uporabe določb ZDavP-2, ni prišlo. Odločba o vračilu davka je bila tožniku izdana 7. 9. 2011, torej po uveljavitvi in po začetku uporabe ZDavP-2. Zato ni mogoče govoriti o položaju, ko bi ZDavP-2 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti. Teorija ustavnega prava razume s pojmom dejanskega stanja, ki v celoti pripada preteklosti, tako dejansko stanje, ki se ni v preteklosti samo začelo, temveč je začelo tudi pravno učinkovati. V obravnavanem primeru bi lahko šlo le za primer tako imenovane neprave dejanske retroaktivnosti, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še nezaključena pravna stanja. Ob tem sodišče še pripominja, da je bila, kot izhaja iz listin upravnih spisov tudi odločba, s katero je bila odločba prvostopenjskega organa o odmeri davka od dobička odpravljena, prav tako izdana že v času veljave ZDavP-2
kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dovoljenje za kolektivno upravljanje - izrek dovoljenja za nično - stranka v postopku - stranski udeleženec - zavrnitev predloga
Toženka je pravilno pojasnila, da kolektivno upravljanje avtorskih pravic ne pomeni, da so avtorske pravice prenesene od avtorjev na kolektivno organizacijo, ampak je to le način upravljanja materialne avtorske pravice, ki je upravičen zaradi nezmožnosti individualnega upravljanja oziroma učinkovitejšega upravljanja teh pravic.
Če tožnik v postopku izdaje dovoljenja za kolektivno upravljanje ni mogel imeti položaja stranskega udeleženca, je toženka pravilno ugotovila, da ni upravičen sprožiti postopka za ugotavljanje njegove ničnosti. Tožnik ni upravičena oseba za vložitev predloga za izrek ničnosti dovoljenja z dne 11. 10. 2010. Če mu je to upravičenje toženka odrekla v obliki odločbe - in ne sklepa, pa to ni imelo za posledico prizadetosti njegove pravice ali pravnega interesa in posega v njegov pravni položaj.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo
Vlagatelji (tožniki) bi tako z ustrezno listino, katere izdajo je o izgubi jugoslovanskega državljanstva predvideval zakon, v ponovljenem upravnem postopku morali dokazati, da je A.A. jugoslovansko državljanstvo na z zakonom skladen način prenehalo, in ne, kot zmotno trdijo v tožbi, da A.A. nikoli ni bila vpisana v državljanstvo Srbije.
sofinanciranje iz javnih sredstev - opustitev predložitve upravnih spisov
Opustitev predložitve upravnih spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki iz spisov in s tem povezane presoje zakonitosti izpodbijane odločbe.
ZBPP člen 24. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 397, 398, 398/1.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Organ za BPP mora pri presoji prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja (lahko) tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le-tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje (in uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžniku.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov
Tožnik v izjavi o premoženjskem stanju pod rubriko o solastništvu nepremičnega in drugega premoženja ni navajal resničnih podatkov, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP ter izrekla sankcijo prepovedi nadaljnjih 6-mesecev vlaganja prošnje za BPP.
sklep o zahtevi stranke za odločitev v sporu o pristojnosti med upravnimi organi - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - prekoračitev roka za odločitev - poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine - zavrženje tožbe
Sklep, s katerim je bilo odločeno o zahtevi stranke za odločitev v sporu o pristojnosti med upravnimi organi, po določbah ZUS-1 ni upravni akt niti akt, ki ga je dopustno samostojno izpodbijati v upravnem sporu. Nedopustna pa je tudi tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prekoračitev za odločitev predpisanega roka ne pomeni dejanja, s katerim je poseženo v človekove pravice in temeljne svoboščine, kot meni tožnica, temveč kršitev pravil procesnega zakona, ki je v obravnavani zadevi ni dopustno uveljavljati v samostojnem upravnem sporu. Ker gre v zadevi za upravno odločanje, je sodno varstvo zoper odločitev o pristojnosti zagotovljeno v upravnem sporu zoper dokončni upravni akt, izdan v glavni zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni, organ za BPP pa je sprejeto odločitev tudi argumentirano obrazložil.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznavanje odbitka DDV - subjektivni element - vedenje o goljufivih transakcijah - nakup nepremičnine
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah kot je obravnavana vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezne račune; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčljivih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oziroma, da davčni zavezanec ni vedel ali ni mogel vedeti, da je bila transakcija na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V konkretnem primeru obstajajo številne okoliščine posla, ki kažejo na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da s takšno transakcijo sodeluje pri poslu, ki pomeni utajo davka.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, temveč je akt sodne veje oblasti, proti kateri pa je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 16, 16/1, 16/4, 29. ZUP člen 248, 248/3.
davek od dohodka pravnih oseb - davčno priznani odhodki - povezana oseba - transferne cene - neodvisno tržno načelo - verodostojna knjigovodska listina
Dejstva, ki jih v obrazložitvi odločbe navaja davčni organ, za odločitev na podlagi četrtega odstavka 16. člena ZDDPO-2 in Pravilnika o transfernih cenah ne zadoščajo. Davčni organ se v izpodbijani odločbi do pripomb vsebinsko ne izreče, v odgovor ponovi zapisniške ugotovitve in zaključi, da tožeča stranka tudi v pripombah ne dokaže skladnosti odhodka z neodvisnim tržnim načelom. Ne izreče se o ugovoru napačne (in neobrazložene) uporabe 29. člena ZDDPO-2.
Ker verodostojnost knjigovodskih listin ni bila sporna, pritožbeni organ presojo verodostojnosti knjigovodskih listin neutemeljeno opre na ugotovitev, da tožnik izkazanih odhodkov v davčnem postopku na prvi stopnji in v pritožbi ni dokazal. K predložitvi dokumentacije, ki bi predložene listine dopolnjevala, pa tožnik v davčnem postopku ni bil pozvan.
ZDoh-2 člen 6, 6-1, 6-4. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in zveznim svetom švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodke in premoženje člen 4. ZUS-1 člen 52.
status rezidenta - središče življenjskih interesov - osebne vezi - ekonomske vezi - zaposlitev v drugi državi - prelomna pravila - tožbena novota - dvojno obdavčenje - sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju
Tožnikovo središče osebnih in ekonomskih interesov ostaja v Sloveniji, saj ima prijavljeno stalno prebivališče (tudi) v Sloveniji, kjer ima ženo in hčerko ter s tem vse osebne vezi, medtem ko ga na Švico vežejo le okoliščine, ki se nanašajo na zaposlitev. Osebnim vezem, ki ostajajo ves čas v Sloveniji, se pridružujejo še ekonomske (lastništvo nepremičnine, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, prijavljena dejavnost), s tem pa vezi s Slovenijo prevladajo nad tistimi s Švico, ki so povezane izključno z zaposlitvijo in so kot take predvsem ekonomske narave.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - sklep o odmeri izvršilnih stroškov
Organ za BPP je ocenil, da vložitev pritožbe ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj prosilec z vložitvijo pritožbe zoper sklep ne more doseči zaustavitve izvršbe, kot to sam želi. Sodišče je s sklepom le odmerilo višino nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, prosilec pa v prošnji ni navajal, da bi bili le-ti nepravilno odmerjeni.