davek od odhodka iz dejavnosti - DDV - opravljanje dejavnosti - jezik v postopku - tolmač - vročanje - naslov za vročanje
Pri rabi jezika v postopku gre za pravico stranke, ki je ta ni dolžna izkoristiti. To velja še zlasti za obravnavano zadevo, ko gre za odločitev v davčno inšpekcijskem pregledu. V inšpekcijskem postopku pa inšpektorji opravljajo naloge inšpekcijskega nadzora z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb. Poleg tega pa gre v tem postopku za odločitev v davčno inšpekcijskem pregledu, ki prvenstveno temelji na listinah. Tožnik je brez dvoma imel tudi možnost, da si sam zagotovi svojega tolmača, vendar te možnosti ni izkoristil.
Prvostopenjski organ je pisanja pošiljal tožniku tudi na naslov, ki ga je navedel kot svoje stalno bivališče (v Veliki Britaniji), a so se pisanja ob vročanju na tem naslovu vračala. Ker tako kljub več poskusom vročanja ni bilo mogoče opraviti na naslovu, ki ga je navedel tožnik, je prvostopenjski organ ravnal pravilno in zakonito, ko je, ker vročitve zapisnika po 87. členu ZUP ni bilo mogoče opraviti, zapisnik vročil skladno s 96. členom ZUP.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku pred ESČP - pridobitev premoženja ali dohodkov
V zadevi ni sporno, da je tožnica v postopku pred ESČP povrnitev stroškov uveljavljala in da ji ti z odločbo sodišča niso bili prisojeni. V tem pogledu iz razlogov odločbe sledi, da sodišče Republiki Sloveniji ni naložilo povrnitve stroškov pravnega zastopanja izključno zato, ker je bila tožnici za pokritje teh stroškov dodeljena brezplačna pravna pomoč. Znesek, ki je bil izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči, je bil po navedenem Republiki Sloveniji povrnjen že z odločitvijo sodišča, da ji, kot nasprotni stranki v postopku, povrnitve stroškov pravnega zastopanja tožeče stranke ne naloži. Država zato po presoji sodišča do (ponovne) povrnitve stroškov po določbah ZBPP ni upravičena.
denacionalizacija - osebna vročitev - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - napačna uporaba materialnega prava
V ponovnem postopku reševanja zadeve upravni organ ni pravilno upošteval stališča sodišča, saj ni opravil ugotovitvenega postopka tako, da bi bil mogoč nesporen zaključek, čigav je podpis na povratnici z dne 6. 11. 2001, s primerjavo nespornih podpisov, ki se nahajajo v upravnem spisu. Šele ob nesporni ugotovitvi, da je podpis na povratnici z dne 6. 11. 2001 podpis matere A.A., bo mogoč sklep, da A.A. odločba ni bila pravilno vročena z osebno vročitvijo.
Posledično je sporna tudi razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. Kolikor je denacionalizacijski upravičenec D.D., je utemeljena razveljavitev klavzule pravnomočnosti celotne denacionalizacijske odločbe, saj sta bila C.C. in A.A. zgolj vlagatelja zahteve za denacionalizacijo. Kolikor pa sta vlagatelja tudi denacionalizacijska upravičenca, pa bo treba pri razveljavitvi klavzule pravnomočnosti, če se bo ugotovilo, da bo treba ugoditi zahtevi za vročitev odločbe, upoštevati navedeno, in razveljaviti pravnomočnost zgolj v delu, ki se nanaša na A.A. podržavljeno premoženje.
izterjava davčnega dolga - zastaranje pravice do izterjave - absolutni zastaralni rok - s hipoteko zavarovan dolg - izbris iz hipoteke - izrek odločbe
V konkretnem primeru ne gre za odmerno odločbo, zato ni mogoče zahtevati, da ima njen izrek obvezne podatke iz 80. člena ZDavP-2. Iz istega razloga ni podlage za to, da se v odločbi posebej izkaže in utemelji nastanek davčne obveznosti, kot to zahteva tožnik v tožbi. S tem, ko so v izreku odločbe navedene posamezne obveznosti ter njihovi izvršilni naslovi in datumi zapadlosti, je mogoč tudi njen preizkus, in sicer z vpogledom v uradne (davčne) evidence.
Ni podana nedopustna retroaktivna uporaba 126.a člena ZDavP-2, ki se zatrjuje v tožbi. Določba, ki jo vsebuje Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku (ZDavP-2B), velja od objave v Uradnem listu (29. 12. 2009) in s tem za naprej. Z ozirom na datum objave predpisa in zapadlost tožnikovih obveznosti (od leta 2000 do leta 2003) je tudi očitno, da pred začetkom uporabe 126. a člena ZDavP-2 absolutni desetletni zastaralni rok za obveznosti iz odločbe še ni potekel.
Podržavljenje po Odloku o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile, pojmovno izključuje poznejše podržavljenje premoženja s kazensko sodbo.
Zmotno je mnenje tožnice, da bi lahko prvostopenjski organ, ki je vodil denacionalizacijski postopek, vprašanje državljanstva reševal neposredno na podlagi četrtega odstavka 9. člena ZDen. Ta določba se nanaša predvsem na osebe, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto po Zakonu o odvzemu državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, ter pripadnikom vojaških formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo (2. člen tega zakona) in ki je posebej naveden kot podlaga za denacionalizacijo v 23. točki 3. člena ZDen.
Prvostopenjski organ je na podlagi ugotovitve, da A.A. za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca ni izpolnjeval pogoja jugoslovanskega državljanstva, pravilno odločil, da se denacionalizacijski zahtevek za njemu podržavljeno premoženje zavrne.
Posojilnih pogodb ni bilo mogoče upoštevati kot verodostojno podlago za opravljena knjiženja (terjatev iz naslova posojil) oziroma so le-te zgolj navidezne ter gre posledično pri obravnavanih izplačilih dejansko za prikrito izplačevanje dobička iz 7. točke prvega odstavka 74. člena ZDDPO-2. Knjiženje opravljenih izplačil kot terjatev do posojilojemalca pri tem ni odločilnega pomena. Bistvo prikritega izplačila dobička je namreč ravno v tem, da se izvede prikrito, na temelju pravnih poslov (npr. prodajne, licenčne, posojilne pogodbe) in knjiženj, ki ne odražajo resnične vsebine in ima za posledico zmanjšanje premoženja pravne osebe.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev - podaljšanje roka za odpravo kršitev
Določen podaljšan rok je sorazmeren z obveznostmi, ki jih mora tožeča stranka izvršiti na podlagi nadzorstvene odločbe. S tem, ko je upoštevala sorazmernost, pa je tožena stranka pravilno uporabila pooblastilo iz materialne določbe.
denacionalizacija - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - aktivna legitimacija za vložitev predloga
Vse osebe, na katerih pravice ali pravne koristi vpliva nična odločba, so v enakem položaju, ne glede na to ali so te osebe imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe ali ne. Odločba se izreče za nično v novem postopku izrednega pravnega sredstva, ki je ločen od postopka izdaje upravne odločbe, zato se mora tudi aktivna legitimacija stranke presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku (v obravnavanem primeru v denacionalizacijskem postopku glede na določbe ZDen).
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 227.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - obvestilo - izpodbijanje obvestila - upravna odločba - sodno varstvo v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Pri izpodbijani odločitvi gre zgolj za dopis in ne za upravno odločbo v smislu določil ZUS-1. Pri razpisu je šlo zgolj za eno izmed faz postopka, ne pa za dokončno odločitev, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati v tem upravnem sporu. Zato obvestilo o stanju stvari med postopkom ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo odločitve se bodo lahko uveljavljali ob izdaji končne odločbe.
V obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje obvestila v upravnem sporu ne po 1., ne po 2. členu ZUS-1, niti po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - datum pridobitve nepremičnine
Za pravno veljavno pridobitev nepremičnine je potrebno izpolniti zavezovalni (pogodba) in tudi razpolagalni pravni posel (vknjižba v zemljiško knjigo). Logična posledica tega pa je, kot je navedel drugostopenjski organ, da se kot datum sklenitve pogodbe upošteva datum sklenitve pogodbe, ki je lahko podlaga za pravilno izveden prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki se izvede z vknjižbo le-te v zemljiško knjigo. Glede na navedeno je pravilna odločitev, da se kot datum sklenitve prodajne pogodbe in s tem kot čas pridobitve kapitala upošteva pogodba, sklenjena dne 9. 4. 2002.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - najemnina
Ugotovitvam tožene stranke glede višine lastnega dohodka tožnik v tožbi ne nasprotuje, ugovarja le, da tožena stranka ni upoštevala, da mora za najemnino za stanovanje plačevati po 300 EUR, kar mu zmanjšuje finančna sredstva. Sodišče tožniku glede tega pojasnjuje, da navedeni tožbeni ugovori za odločitev v zadevi niso relevantni, saj na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo izdatki, ki jih ima prosilec za poravnavanje tekočih obveznosti.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZDT člen 173.
strokovni pregled nad delom okrožne državne tožilke - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zapisnik o strokovnem pregledu dela - zavrženje tožbe
Izpodbijani zapisnik o strokovnem pregledu dela v posamezni zadevi ne šteje med akte, ki se jih v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Z njim se tudi (še) ne more poseči v pravice posameznika, ker gre za akt, ki še ne učinkuje, to je, še ne povzroča pravnih posledic. Zapisnik (lahko) učinkuje šele, ko (in če) je uporabljen kot ena izmed podlag za ugotovitev sposobnosti tožnice za opravljanje tožilske službe ali v okviru odločanja pristojnega organa glede napredovanja tožnice po drugem odstavku 37. člena ZDT-1 ali v okviru odločanja pristojnih organov v zvezi z disciplinskim postopkom, uvedenim zoper tožnico, po določbah 79. - 92. člena ZDT-1. Sam zapisnik zato iz teh razlogov nima samostojnega pravnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti
Organ za BPP mora pri presoji vsake prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžnika in doseganju pravnih učinkov le-tega. Pri presoji razumnosti tožnikove prošnje bi bilo potrebno presoditi tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, ki ga dolžnik lahko vloži do izdaje sklepa o zaključku stečajnega postopka. Po določbi 399. člena ZFPPIPP namreč odpust obveznosti ni dovoljen, če zanj obstojajo taksativno naštete ovire.
zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - plačilna nesposobnost
V primeru davčnih obveznosti je tehtanje javnega interesa in interesov davčnih zavezancev opravil že zakonodajalec s tem, ko je predpisal, da pritožba zoper sklep prve stopnje ne zadrži izvršitve. Glede na prevladujoč javni interes v davčnih postopkih, da se davek čim prej izterja, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi in jih z drugimi ukrepi ni mogoče preprečiti.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 72a.
odmera uvoznih dajatev - naknadna vknjižba uvoznih dajatev - preferencialno kamboško poreklo - upravno sodelovanje - preverjanje obrazca A - nabava koles
V konkretni zadevi je prvostopenjski organ postopal v skladu z določbami 94. člena Izvedbene uredbe, ki se nanašajo na upravno sodelovanje držav upravičenk glede dokazila o poreklu obrazec A, glede ostalih dokazil o poreklu pa je sprejel zaključke zgolj na podlagi poročila OLAF. Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da bi bila dolžnost carinskega organa, da tudi za omenjena dokazila o poreklu - obrazec A postopa v skladu z določbami 94. člena Izvedbene uredbe in tudi glede omenjenih dokazil (obrazec A) pridobi odgovor kamboških organov. Carinski organ pa ima nadaljnjo možnost, da v primeru, če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev pristnosti zadevnih dokumentov ali pravega porekla izdelkov, poslati pristojnim organov drugo obvestilo. Glede na odgovor kamboških organov, ki ga je carinski organ pridobil v zvezi s preverjanjem obrazca A, bi bila po presoji sodišča dolžnost carinskega organa, da pridobi dodatne informacije. Zaključki na podlagi navedenih ugotovitev imajo namreč za posledico naknadno vknjižbo carinskega dolga po prvem odstavku 220. člena CZS.
DDV - dodatna odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV verodostojne listine - dejanska oprava storitve - vedenje o goljufivih transakcijah
Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne, če kateri od zakonsko določenih pogojev ni izpolnjen. Ker je zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV izjema od temeljnega načela, posamični objektivni kriteriji pa so v pozitivni zakonodaji nedoločeni, je opredelitev kriterijev, ki jih je v posameznem primeru potrebno zahtevati od davčnega zavezanca, odvisna od okoliščin posameznega primera. Davčna organa se posebej s subjektivnim kriterijem (torej vedenjem tožnika o sodelovanju v davčni goljufiji) nista izrecno ukvarjala in ga zato v svojih odločbah tudi nista ustrezno obrazložila. Ob predpostavki, da se ugotovi, da so storitve opravljene s pomočjo drugih subjektov in ob dejstvu, da je izdan račun, ki ima vse potrebne sestavine, o čemer se je treba za vsak račun posebej opredeliti, ter da gre za uporabo storitev za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij, je ključnega pomena za (ne) priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV ugotavljanje in dokazna ocena - analiza vseh objektivnih dejstev in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na to, da je tožnik vedel ali vsaj moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi svoje pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi.
Če so nezakonito odloženi komunalni in drugi odpadki, lahko občinska inšpekcija naloži posestniku parcele, na kateri se takšni odpadki nahajajo, da jih je dolžan v določenem roku odstraniti. Na podlagi tretjega odstavka 157.a člena ZVO-1 stroške odstranitve odpadkov nosi lastnik zemljišča oz. posestnik zemljišča.
ZUP člen 9, 35-4, 138, 230, 230/2, 237, 237/2, 237/2-6. URS člen 153, 153/3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe - pravna podlaga za odločanje o pritožbi
Pravna podlaga za odločanje o pritožbi ne more biti Pravilnik, ki je podzakonski predpis. Določbo Pravilnika, ki omogoča zahtevek za preveritev utemeljenosti iz sklepa o izboru oziroma pritožbo, je mogoče uporabiti le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Izpodbijana odločba bi lahko bila iz tega vidika zakonita le, če bi bila tožeči stranki s prvim sklepom dana ta možnost. Če pomenita oba sklepa odločitev, sprejeto v enotnem postopku, ne gre za primer iz 4. točke 35. člena ZUP in s tem kršitev po 6. točki drugega odstavka 237. člena ZUP niti uresničitev določil Pravilnika, pač pa za uresničitev 138. člena ZUP.
Upravni organ je dejansko stanje popolno in pravilno ugotovil in ga tudi argumentirano obrazložil. Iz obrazložitve jasno izhaja katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter kolikšno število točk je bilo pri tem glede na maksimalno možno število točk tožniku dodeljenih. Upravni organ je s svojo odločbo tožečo stranko seznanil z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih je odločil o financiranju.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZMZ člen 88, 88-2.
mednarodna zaščita - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe - začasna odredba - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Po vložitvi tožbe so tožniki samovoljno zapustili azilni dom in se vanj niso več vrnili, niti niso vložili prošnje za razselitev na zasebni naslov. To pomeni, da očitno nimajo namena počakati na odločitev sodišča o njihovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka. Zato pravnega interesa za vodenje upravnega spora več ne izkazujejo.
Ker je sodišče tožbo zavrglo, je moralo hkrati zavreči tudi začasno odredbo, ki se veže na tožbo.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero - namembnost zemljišč - notarska dejavnost
V zadevi ni sporno, da tožnica nepremičnino uporablja za notarsko dejavnost, in da je NUSZ odmerjen glede na to dejavnost. Zato za presojo, ali je toženka dejansko namembnost tožničinih zazidanih stavbnih zemljišč pravilno opredelila kot namembnost iz skupine D – „storitvene in trgovske namene“ in ne iz skupine E – „javne službe in storitve“, ni pravno odločilno, kakšna je s prostorskim aktom predvidena namembnost zemljišč.
Merilo namembnosti po svoji naravi pomeni, da se različno vrednoti različne namembnosti, zato razlikovanje med dejavnostmi samo po sebi ne pomeni očitane arbitrarnosti. Glede na to je neutemeljeno sklicevanje tožnice na dejavnosti, ki so uvrščene v skupino E. Vprašanje primernosti razvrstitve posameznih namembnosti v skupine pa ni predmet presoje v upravnem sporu.