upravna taksa - stranka v upravnem postopku - aktivna legitimacija za tožbo - pravni interes - notar - ugoditev pritožbi
Plačilni nalog za plačilo upravne takse je toženka nesporno izdala na ime pritožnika, kar pomeni, da ga je štela za taksnega zavezanca in da je s tem obveznost plačila zadevne upravne takse naložila izključno pritožniku osebno. V postopku za odmero upravne takse je torej šlo za odločanje o obveznosti pritožnika in ne njegove stranke. Pritožnika je zato v tem postopku treba šteti za stranko.Tak akt, ki se izrecno glasi na pritožnika in ki še pred dokončnostjo postane izvršilni naslov (prim. peti odstavek 16. člena ZUT3), zato nedvomno posega v pritožnikov pravni položaj in v tem pogledu ni pomembno, ali bi se Plačilni nalog pravilno moral glasiti na pritožnikovo stranko, temveč izključno to, da se dejansko glasi na pritožnika oziroma vzpostavlja pritožnikovo denarno obveznost, zato je prav pritožnik tisti, ki v zvezi s Plačilnim nalogom izkazuje pravovarstveno potrebo.
URS člen 69. ZJC-B člen 19, 19/3. ZUreP-1 člen 92, 92/3, 93, 93/3. ZJC člen 2, 2/1. ZCes-1 člen 3, 3/1. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (1997) člen 6, 11, 17, 18.
kategorizirana lokalna cesta v zasebni lasti - javni interes za razlastitev - cestni promet - občinska cesta - javna pot - direkcija za ceste - druga ustrezna nepremičnina - test sorazmernosti
Pravilna uporaba meril za kategorizacijo javne ceste je v razlastitvenem postopku lahko predmet sodne presoje po tem, ko je bil izveden z Uredbo predpisan postopek in je Direkcija ugotovila, da so bila predpisana merila za kategorizacijo konkretne ceste uporabljena pravilno.
Zmotno je torej stališče Upravnega sodišča, da je v 19. členu ZJC-B vzpostavljena zakonska domneva, ki je izpolnjena, kolikor po kategorizirani poti poteka promet v skladu s kategorizacijo. Pomembno je, ali kategorizacija ceste ustreza merilom za tako kategorizacijo, tj. da ustreza predpisom, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Na ta način je namreč mogoče ugotoviti tudi, ali gre za površino, ki je splošnega pomena za promet.
To, da je na zasebnem zemljišču cesta že zgrajena, samo po sebi ne pomeni, da zemljišča v lasti države oziroma občine že iz tega razloga niso ustrezne za dosego istega cilja. Cilj razlastitve v postopku po 19. členu ZJC-B je namreč enak cilju razlastitev zaradi gradnje javne ceste. Poenostavitev razlastitvenega postopka, kot ga ureja navedena določba ZJC-B, pa ne spreminja in ne sme spreminjati osnovnih zahtev varstva pred prekomernim, v primerih iz tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 celo nepotrebnim poseganjem v lastninsko pravico. To pomeni, da ugotovitev (ne)obstoja druge ustrezne nepremičnine ne more biti odvisna od stanja že zgrajene ceste oziroma od dejstva, da na drugih nepremičninah ni ceste v enakem stanju. Še manj je lahko tako ugotovitev mogoče utemeljiti s stroški gradnje nove ceste. Drugačno stališče bi namreč pomenilo, da je lahko predhodno izveden poseg v zasebno lastnino z gradnjo in kategorizacijo ceste, podlaga za legalizacijo tega posega tudi v primerih, ko sicer razlastitev za gradnjo ceste ne bi bila dopustna iz razloga po tretjem odstavku 92. člena ZUreP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00058433
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1.
predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV - vročitev upravnega akta - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - preuranjena tožba - pomanjkljiva obrazložitev
Odgovor na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena torej je, da za tožbo v upravnem sporu zoper sklep, ki tožniku še ni bil vročen (upoštevaje določbe ZUS-1), niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavno in odločanje o njej.
V obravnavanem primeru iz same obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja na kakšen način oziroma če sploh je Upravno sodišče presojalo obstoj procesnih predpostavk za vodenje upravnega spora na podlagi vložene tožbe (med drugim tudi njene morebitne preuranjenosti) ter katere dejanske okoliščine je za ta namen upoštevalo. Posledično zaradi pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijane sodbe Vrhovno sodišče ne more dokončno presoditi, ali je bila tožba tožnikov vložena preuranjeno.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00058995
ZMZ-1 člen 50, 50/3, 64, 64/3, 65/1. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - duševno stanje - spolna usmerjenost - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih - ugoditev pritožbi
Ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, na podlagi katerih pritožnici očita neupoštevanje oziroma napačno upoštevanje tožnikovega duševnega stanja, niti ni obrazložilo, v kakšnem smislu je povzeta sodna praksa SEU relevantna za konkretni primer in s katerimi ravnanji oziroma presojo naj ji pritožnica ne bi sledila, ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00058438
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZZavar-1 člen 448. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - glavna obravnava v upravnem sporu - neizvedba glavne obravnave - odločanje na seji - pravica do izjave - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je v skladu z 22. členom Ustave Republike Slovenije (Ustave) in 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) postopanje sodišča, ki v upravnem sporu zoper odločbo agencije za zavarovalni nadzor na podlagi določbe 448. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) izda sodbo brez izvedbe glavne obravnave, pri tem pa ne navede posebnih razlogov za opustitev izvedbe glavne obravnave, kljub zahtevi tožeče stranke, da se obravnava izvede?
- Ali je v skladu z 22. členom Ustave in 6. členom EKČP postopanje sodišča, ki izda sodbo na seji, pri tem pa ne upošteva in se v obrazložitvi tudi ne opredeli do navedb v pripravljalni vlogi stranke, ki je bila poslana priporočeno po pošti na sodišče pred izvedbo seje, na kateri se je odločalo?
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V predlogu ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj v smislu 367.a člena ZPP, to je, v čem naj bi bila izkazana pomembnost vprašanj, ki bi zahtevala odločanje Vrhovnega sodišča (ali gre za odstop od sodne prakse, neenotno sodno prakso, neobstoj sodne prakse, ipd.). Zahteva se utemeljitev pomembnosti pravnega odločanja o postavljenih vprašanjih glede na kršena pravna pravila v dotedanjem postopku s širšega vidika, to je z vidika zagotavljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - konkretna navedba spornega vprašanja in kršenega pravnega pravila - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede prvega in tretjega vprašanja predlagatelj ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost teh pravnih vprašanj, torej na pomembnost odločanja Vrhovnega sodišča z vidika doprinosa dopuščene revizije k razvoju sodne prakse ali enotni uporabi prava, ki presega pomen konkretne zadeve (prim. 367.a člen ZPP).
Glede drugega vprašanja pa predlagatelj ni navedel kršenega pravnega pravila, kar je obvezna sestavina predloga za dopustitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena ZPP.
SPZ člen 208. OZ člen 312, 312/2. ZPP člen 324, 324/2.
pravni interes - časovne meje pravnomočnosti - posledice začetka stečajnega postopka - procesni ugovor pobota - učinek procesnega pobotanja - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - zahtevek fiduciarja - ugoditev reviziji
Pobotanje ni učinkovalo glede dela vtoževane terjatve v znesku 6.877,24 EUR s pripadki.
Tožeča stranka je zahtevala, naj sodišče naloži toženi stranki, da cedirano terjatev v zavarovanje plača stranski intervenientki. To pomeni, da mora sodišče upoštevati, da zavarovana terjatev ob njeni zapadlosti ni bila plačana. Ko je tako, je glede vtoževane terjatve v znesku 6.877,24 EUR izpolnjen zakonski dejanski stan iz 208. člena SPZ.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo trditveno in dokazno breme glede obstoja insolventnosti stečajnega dolžnika A., d. o. o., v času izvršitve izpodbijanega pravnega dejanja na strani tožeče ali tožene stranke.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zgolj tehnično kopiranje zakonske določbe 367a. člena ZPP oziroma njen povzetek ni dovolj, citiranje treh odločb iz sodne prakse (str. 5 predloga), v zvezi s katerimi ni mogoče ugotoviti, na katero od dvajsetih vprašanj se pravzaprav nanašajo, prav tako ne. Utemeljitev pomembnosti se zahteva za vsako postavljeno vprašanje posebej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izpodbijanje sklepov skupščine - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - tožba zoper Republiko Slovenijo - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - letni razpored sodnikov - zavrnitev predloga
Razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP ni nestrinjanje s stališči, na katerih so utemeljene posamezne sodne odločitve.
Tudi dejstvo, da naj bi predlagateljica pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper Republiko Slovenijo vložila tožbo, s katero zahteva povrnitev škode, ki naj bi ji nastala zaradi ravnanja Okrožnega sodišča v Celju in Višjega sodišča v Celju, samo po sebi ne zadošča za utemeljenost predloga.
Določba prvega odstavka 71. člena ZS daje predsednikom sodišč izključno pooblastilo za sprejem letnega razporeda sodnikov, s katerim se med drugim določi ključ za sestavo senatov. Vendar pa te določbe ne gre oceniti kot protiustavne oziroma nasprotujoče 23. členu Ustave. Sistemska ureditev oblikovanja senatov za odločanje (katere sestavni del je med drugim tudi predsednikov sprejem letnega razpreda sodnikov) namreč zagotavlja obstoj vnaprejšnjih objektivnih pravil za izbiro sodnika za odločanje v konkretni zadevi, kar je z vidika pravice posameznika do naravnega sodnika bistvenega pomena.
Zgolj to, da naj bi bil na gospodarskem oddelku Višjega sodišča v Celju le en senat, zaradi česar o pritožbah v postopkih, v katerih je udeležena predlagateljica, odloča ta senat, je mogoče pripisati navedenim okoliščinam, ki se upoštevajo pri sprejemu letnega razporeda dela, in pa pravilom Sodnega reda, po katerih se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda); samo po sebi to ne utemeljuje očitkov o kršitvi pravice do naravnega sodnika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje sodnika - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - ugoditev predlogu
Iz tožbe je razvidno, da tožnice uveljavljajo odškodnino zoper državo (tudi) zaradi domnevno protipravnega ravnanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Tako ni primerno, da bi sodniki istega sodišča presojali o protipravnosti ravnanja svojih kolegov, saj bi to lahko vzbudilo dvom v objektivno nepristranskost ljubljanskega višjega sodišča. Navedeno je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - dejansko izvajanje pripora - učinkovitost
Že iz jezikovne razlage navedene določbe oziroma konkretneje besedne zveze „če je obdolženec v priporu“ je razvidno, da je mogoče na predlog državnega tožilca pripor po vloženi obtožnici podaljšati le v primeru, če se pripor dejansko izvaja. Z drugimi besedami: pripor je po vloženi obtožnici mogoče podaljšati, če je ta efektiven, to pomeni, da se mora obdolženec nahajati v priporu. V skladu z razlagalnim argumentom a contrario to pomeni, da v skladu z določbo drugega odstavka 272. člena ZKP pripora po vloženi obtožnici ni mogoče podaljšati, če obdolženec ob vložitvi obtožnice ni v priporu.
pripor - odreditev pripora - beg obdolženca - priporni razlog begosumnosti - naknadna kontradiktornost
Vrhovno sodišče je že v sodbi XI Ips 60007/2011 z dne 10. 1. 2020 presodilo, da ko je obdolženec na begu oziroma če se skriva, sodišču ni dosegljiv, zato je zoper njega treba odrediti pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolženec s skrivanjem povzroči nezmožnost vročitve tožilskega predloga za odreditev pripora, s čimer se posledično tudi odreče pravici do polne kontradiktornosti. Takšnemu stališču Vrhovnega sodišča je pritrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je presodilo, da je kontradiktornost pri odrejanju pripora zagotovljena z izvedbo naroka po 204.a členu ZKP v navzočnosti obeh strank (obdolženca in državnega tožilca) ter zagovornika. Predpostavka, da se takšen narok opravi, je odvzem prostosti obdolžencu in njegova privedba k preiskovalnemu sodniku. Kadar sodišče odreja pripor zoper obdolženca, ki se skriva ali je na begu, po naravi stvari narok v njegovi navzočnosti ni mogoč, obdolžencu pa praviloma tudi ni mogoče vročati sodnih pisanj. V takšnem primeru sodišče odredi pripor, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, obdolžencu pa omogoči, da se izjavi takoj po prijetju.
Pravica obdolženca, ki je bil prijet na podlagi predhodno odrejenega pripora, do zaslišanja pred sodiščem, s katero se zagotavlja naknadna kontradiktornost, pa ne izhaja le iz določb 22. in 29. člena Ustave in 6. člena EKČP, temveč tudi iz izrecne določbe četrtega odstavka 202. člena ZKP, ki med drugim predvideva, da se sme obdolženec zoper sklep o priporu pritožiti na senat v 24 urah od ure, ko mu je bil izročen sklep o odreditvi pripora. Če je priprt prvič zaslišan po preteku tega roka, se lahko pritoži ob tem zaslišanju. Iz navedene zakonske določbe nedvoumno izhaja dolžnost sodišča, da obdolženca brez odlašanja zasliši v primeru, ko je bil zoper njega odrejen pripor, ne da bi sodišče pred tem opravilo kontradiktorni narok in ga zaslišalo, ko je pripor zoper njega realiziran in mu je vročen sklep o odreditvi pripora. ZKP v tem primeru obdolžencu daje celo posebno pravico do pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora, ki jo lahko udejani ob tem zaslišanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00058890
URS člen 7, 7/1. KZ-1 člen 4, 6, 209, 209/1. ZVS člen 6, 6/2.
ločitev države od verskih skupnosti - avtonomija cerkve - suverenost držav - pristojnost rednih sodišč - sodno varstvo - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Svoboda verskih skupnosti je v okviru načela o ločitvi države in verskih skupnosti, tako omejena s suverenostjo države, da državni organi izvršujejo suvereno oblast in vse oblastne funkcije na celotnem ozemlju države, iz česar izhaja, da je državno pravo nad cerkvenim in da na slednjega, kolikor se ne nanaša na zadeve, ki so izključno verske narave ali sodijo v notranje zadeve verskih skupnosti, sodišče ni vezano. Tudi cerkveni zakoniti zastopniki so dolžni delovati v skladu z Ustavo RS in državnimi zakoni. To pa zajema tudi vodenje in razpolaganje s financami, kot tudi kazensko odgovornost članov cerkve.
Sodišče mora pri odrejanju pripora zoper mlajše polnoletnike še posebej skrbno presoditi pogoje za pripor. To je mogoče izpeljati že iz splošnega pravila, da je pripor dopustno vselej odrediti le v izjemnih primerih, če je to neogibno potrebno za uresničitev ciljev, ki se zasledujejo s tem omejevalnim ukrepom.
Plačilni nalog po 57. členu ZP-1 se izda samo, če prekršek ugotovi pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa sama (bodisi z osebno zaznavo ali z uporabo tehničnih sredstev bodisi z ugotovitvami na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju storitve prekrška). Navedeni zakonski kriterij v predmetni zadevi ni izpolnjen, saj je prekršek zaznala uslužbenka oškodovanega javnega podjetja A. d.o.o., pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa pa je relevantna dejstva v postopku o prekršku začela ugotavljati šele po podaji oškodovančevega predloga slabe tri mesece po storitvi prekrška.
Konkretno vodenje hitrega postopka o prekršku je odstopalo od zakonske ureditve v tem, da je bila storilcu takoj izdana pisna odločba z obrazložitvijo (namesto brez obrazložitve) in da je bil storilcu dan pravni pouk, da lahko vloži zahtevo za sodno varstvo (namesto da bi bil poučen, da mora najprej vložiti napoved za sodno varstvo). Nobene izmed teh kršitev ni mogoče opredeliti kot bistvene kršitve določb postopka o prekršku v smislu drugega odstavka 155. člena ZP-1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Presoja, da je obsojenec s tem, ko je B. kot poroka zavezal za plačilo posojila oz. leasing obveznosti, ne da bi bila za to podlaga v poslovnem razmerju s prejemniki koristi, zlorabil položaj predsednika upravnega in glavnega izvršnega direktorja, je skladna z ustaljeno sodno prakso.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00059159
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.. ZKP člen 10, 10/1, 371, 371/1, 371/1-10, 371/2, 385.. URS člen 29, 29-3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba milejšega zakona - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - ne bis in idem - prepoved reformatio in peius - načelo enakega varstva pravic
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je bila novela KZ-1G sprejeta zaradi spremenjenih družbenih razmer, množičnih migracij in zaradi interesa Republike Slovenije, da varuje svoje meje in notranje ozemlje in pravice odločanja o tem, kdo lahko vstopi na njeno ozemlje. Ne glede na zvišanje predpisane kazni pa je sodišču še vedno na voljo več institutov kazenskega materialnega prava, ki mu omogočajo ustrezno individualizacijo kazni, in sicer velik razpon predpisane kazni v šestem odstavku 308. člena KZ-1 (od treh do petnajstih let zapora), možnost omilitve kazni pod mejo, ki je predpisana z zakonom, ali uporaba milejše vrsti kazni (50. člen KZ-1) ter posebne meje omilitve kazni zapora v primeru priznanja krivde po obtožbi oziroma v sporazumu o priznanju krivde (drugi odstavek 51. člena KZ-1).