ali je sodišče druge stopnje materialno pravno pravilno zavrnilo zahtevek na ugotovitev neveljavnosti oporoke, ker bi skladno z zakonom (prvi odstavek 61. člena ZD) moral biti postavljen (oblikovalni) zahtevek na razveljavitev oporoke, čeprav je večinska sodna praksa v trenutku postavitve zahtevka dopuščala ugotovitvene zahtevke.
ZMZ člen 21, 22, 23, 51, 51/1-1, 51/4. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2, 28/3. ZTuj-2 člen 97.
Za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja prosilčeve istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je prišel v Republiko Slovenijo brez dokumentov s sliko, ampak se ukrep na tej podlagi lahko odredi le, če obstaja tudi dvom v verodostojnost zatrjevane identitete.
Tožnik je Republiko Hrvaško že dvakrat zapustil in nelegalno prišel v Republiko Slovenijo (enkrat je bil že vrnjen v Republiko Hrvaško), sam je povedal, da je na Hrvaško prišel brez dokumentov, ilegalno prestopil mejo, torej je vstopil v državo članico nezakonito iz tretje države, pred tem nelegalno prestopal meje med državami – kar kaže na obstoj znatne nevarnosti, da bo pobegnil in s tem onemogočil izvedbo postopka, to je predajo odgovorni državi članici.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DENACIONALIZACIJA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002572
ZDen člen 88. OZ člen 86, 87, 90, 90/2, 92, 93. ZOR člen 103, 104, 107, 107/2, 109, 110. ZPP člen 2, 7.
dopuščena revizija - denacionalizacija – razpolaganje z nepremičninami, za katere obstaja dolžnost vrnitve - ničnost - prepoved manjšega pomena - načelo vestnosti in poštenja - zahtevek nepoštene stranke
P
repoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, sicer sama po sebi ni manjšega pomena, vendar pa ostale okoliščine konkretnega primera potrjujejo, da je kršitev te prepovedi brez posledic, ki jih želi preprečiti denacionalizacijska zakonodaja.
Tožeča stranka v predmetnem sporu zgolj zaradi uresničitve lastnih interesov skuša izrabiti sodno varstvo, namenjeno varstvu koristi tretjih oseb, za katere v konkretnem postopku ni izkazano, da bi bile prizadete; hkrati pa v pravnem razmerju do pogodbene stranke občutno prekorači meje lojalnosti. Zato ji uveljavljanega sodnega varstva ni mogoče priznati.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobbing - diskriminacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ponovno odločanje brez nove glavne obravnave – dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec
Sodišče je po razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča (le iz razloga, ker to sodišče ni moglo preizkusiti prve odločitev sodišča prve stopnje glede zavrženja zahteve za izločitev) preizkusilo le razloge za izločitev predsednika senata in članov senata. Ob ugotovitvi, da izločitveni razlogi ne obstajajo, je pred istim senatom, na kasnejši novi seji senata, izdalo novo sodbo. S tem ni kršilo določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je sicer podana, če je sodišče izdalo sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo sicer moralo opraviti.
Zdravstvena dokumentacija sama po sebi ne dokazuje in ne more dokazovati obstoja konkretnih protipravnih ravnanj delodajalca v smislu mobbinga. Sodišče je tisto, ki mora v dokaznem postopku takšna dejstva ugotavljati.
Tožnica spregleda namen dokazovanja z izvedencem; dokaz z izvedencem se izvede v primeru, če je za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Ni pa namen izvedbe dokaza z izvedencem ugotavljati dejstva o tožničinem konkretnem delu in obsegu le tega.
pogodba o trgovskem zastopanju – provizija - zakonske zamudne obresti - valuta obresti – pritožba – razlogi za pritožbo - nova dejstva in novi dokazi
Iz Pogodbe ne izhaja jasno, v kateri valuti je bila dogovorjena obveznost plačila provizije. V 5. členu Pogodbe je namreč določen le odstotek provizije, ki se obračuna od zneska prodajne cene. Tožeča stranka je zahtevala plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska v SIT. Tožena stranka bi tako morala, v kolikor bi se strinjala, da je bila njega obveznost dogovorjena v SIT, na to opozoriti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Ker tega ni storila, se kasneje ne more uspešno sklicevati na drugačen pogodbeni dogovor, saj s tem zatrjuje drugačno dejansko stanje, to pa je v pritožbenem postopku mogoče le ob izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neudeležba na zboru delavcev – dolžnost obveščanja – seznanitev delavcev
Ob načelnem strinjanju revizijskega sodišča s tem, da mora biti tudi delavec ustrezno aktiven pri seznanjanju s svojimi delovnimi obveznostmi, to glede na konkretne ugotovitve ne more spremeniti presoje, da tožena stranka ni dokazala, da je bila tožnica (ustrezno) seznanjena z obveznostjo udeležbe na zboru. Ne gre za to, da bi morala tožena stranka tožnico še dodatno ustno obveščati o njenih obveznostih, temveč da ni dokazala, da je tožnico sploh obvestila.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja - pogodba o delu – prenehanje pogodbe o delu - sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva - regres za letni dopust
Ker stranki nista bili več v pogodbenem razmerju, torej tudi ne v civilnem razmerju, ki bi lahko imelo elemente delovnega razmerja, bi tožnica za ugotovitev delovnega razmerja po tem datumu morala zahtevati tudi ugotovitev nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma razmerja, ki naj bi imelo elemente delovnega razmerja in ki je že pred tem prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas.
To ne velja le v primerih, če je pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem dejansko sklenjena in že obstaja delovno razmerje (za določen ali nedoločen čas), temveč tudi v primeru, ko delavec še v času razmerja, za katerega uveljavlja, da ima elemente delovnega razmerja, najprej zahteva ugoditev obstoja delovnega razmerja, to razmerje pa kasneje preneha.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - DELOVNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA
VS4002579
ZDR člen 38. ZGD člen 41, 42, 42/2, 42/3. ZVK člen 13, 27. ZPP člen 180.
pogodba o zaposlitvi poslovodje - konkurenčna klavzula - kršitev konkurenčne klavzule - nelojalna konkurenca - pogodbena kazen - škoda - tožbeni zahtevek - pravna podlaga tožbenega zahtevka - zastaranje - zastaranje terjatve iz naslova kršitve konkurenčne klavzule - vedenje o nastanku škode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Tožeča stranka se je pri presoji odgovornosti tožene stranke (poslovodje) zaradi kršitve konkurenčne klavzule sklicevala na njen posebni položaj v gospodarski družbi, navajala je, da je tožena stranka „generirala poslovno življenje tožeče stranke“, da je uživala zaupanje lastnika tožeče stranke, kot vodilni v družbi je imela dostop do vseh poslovnih podatkov ter da se je v Pogodbi o zaposlitvi zavezala kot direktor in ne kot delavec. Takšne navedbe utemeljujejo presojo spora po statusnopravni in ne delovnopravni zakonodaji. V koliziji obeh je namreč potrebno izhajati iz položaja in delovanja (zaposlenega) poslovodje v smislu njegove (ne)samostojnosti v odnosu do gospodarske družbe in pri njegovem delu. Pri tem pa upoštevati, da se položaj poslovodje ureja in varuje v okviru statusnega prava in da se instituti delovnega prava uporabljajo le subsidiarno.
Subjektivni (trimesečni) rok začne teči od trenutka, ko družba izve za kršitelja in konkretno dejanje, ki je povzročilo konkretno škodo, katere povrnitev družba zahteva s tožbenim zahtevkom. Vedenje o škodi pa ne pomeni, da mora biti oškodovancu znan konkreten znesek. Zadostuje, da so mu znane okoliščine, na podlagi katerih lahko ugotovi obseg oziroma višino škode.
ZUS-1 člen 4, 22. ZIKS-1 člen 45, 54. ZDSS-1 člen 5. ZPP člen 25, 25/2. Pravilnik o količnikih za določitev osnovnih plačil, o kriterijih in merilih za ocenjevanje uspešnosti in rezultatov dela obsojencev ter o nagradah mladoletnikov člen 10, 11.
spor o pristojnosti - delo obsojenca na prestajanju kazni - nejasno kompetenčno dejansko stanje - kršitev človekovih pravic
Obsojencu, ki med prestajanjem kazni zapora dela polni delovni čas in med delom neopravičeno ne izostaja z delovnega mesta več, kot je razlog za prenehanje delovnega razmerja po splošnih predpisih, oziroma ki pri delu dosega glede na svoje sposobnosti primeren uspeh, je sicer treba zagotoviti vse pravice iz dela po splošnih predpisih, če ni z zakonom drugače določeno (45. člen ZIKS-1), vendar prav iz tega zakona ne izhaja izenačevanje položaja delavca v delovnem razmerju in obsojenca na prestajanju kazni. To se med drugim kaže že v določbah o plačilu (ne o plači), višini plačila, nadomestilu za čas začasne nezmožnosti za delo, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, itd.
Med Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in obsojencem, ki med prestajanjem kazni zapora opravlja delo, ne gre za odnos delavca in delodajalca z elementi delovnega razmerja, kot so določeni v 4. členu ZDR. Za tak odnos ne gre niti med obsojencem in zunanjim delodajalcem, pri katerem obsojenec (tožnik) dejansko opravlja delo. Za določitev pristojnosti delovnega sodišča pa je sicer pomembno tudi, da ne gre niti za spor med delavcem in delodajalcem, kot to izhaja iz določbe b.) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
Res ZDSS-1 v h.) točki prvega odstavka 5. člena določa tudi pristojnost delovnega sodišča, če je v kakšnem drugem zakonu določeno, da je pristojno za odločanje delovno sodišče. Vendar takšna pristojnost ne izhaja iz določbe 45. člena ZIKS-1.
Glede na to, da je bilo s tožbo zahtevano plačilo določenega denarnega zneska, od katerega je mogoče brez težav izračunati zamudne obresti, natekle do vložitve tožbe do njene vročitve, je v trenutku vročitve tožbe tožeča stranka zvedela za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Zato je v tistem trenutku začel teči triletni zastaralni rok, v katerem bi morala vložiti tožbo za plačilo odškodnine za škodo v višini navedenih zamudnih obresti.
OZ člen 107, 108, 108/2, 111, 111/2, 111/4, 190, 193, 270, 270/2, 285, 285/1.
gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - odstop od pogodbe pred iztekom roka – zavarovanje terjatev – varščina - prenehanje zavarovanja - prenehanje varščine - varščina kot škoda
S prenehanjem glavne obveznosti zaradi odstopa od podizvajalske pogodbe pred iztekom roka so v konkretnem primeru za naprej prenehala tudi vsa zavarovanja (po izdani menici in menični izjavi) ter pogodbeno dogovorjena varščina (v obliki zadržanih denarnih sredstev). Iz besedila drugega odstavka 270. člena OZ namreč jasno izhaja, da zavarovanja in varščina ugasnejo s trenutkom prenehanja glavne obveznosti, kar je v primeru odstopa od pogodbe v trenutku, ko naslovnica prejme izjavo o odstopu (torej ex nunc).
Zastavlja pa se vprašanje, ali pravne posledice odstopa od pogodbe učinkujejo tudi za nazaj, ali lahko v konkretnem primeru učinkujejo od sklenitve pogodbe (torej ex tunc). Podizvajalska pogodba se je namreč nekaj časa izvrševala. Vendar tožena stranka ni zatrjevala niti izkazala, da je do odstopa tožeče stranke od podizvajalske pogodbe dosegla interes, zaradi katerega je bila le-ta sklenjena, oziroma da bi (v okoliščinah konkretnega primera) delna izpolnitev imela zanjo nek pravno upošteven pomen.
Sicer pa situacijo, ko je ena stranka deloma izpolnila pogodbo, rešuje drugi odstavek 111. člena OZ, ki določa, da ima stranka v takšnem primeru pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Navedeno velja tudi za sporna pogodbeno dogovorjena zavarovanja za dobro izvedbo del in za sredstva, zadržana iz naslova zavarovanja za odpravo napak (varščino). Če vrnitev ni mogoča ali če narava tistega, kar je bilo delno izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi (kar pride v poštev pri storitvenih obveznostih), je treba nadomestiti vrednost doseže koristi. Pri tem se v skladu s četrtim odstavkom 111. člena OZ upošteva tudi vrednost koristi, ki jih je medtem imela stranka od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrniti.
Sporna varščina je bila dogovorjena kot zavarovanje za odpravo napak, tako v času izvajanja del po podizvajalski pogodbi kot v garancijski dobi. Zato že po svoji naravi ne more predstavljati pravno upoštevne škode iz 107. člena OZ. Ker bi se kot zavarovanje aktivirala šele v primeru ugotovljene napake, po vsebini ne gre za škodo zaradi odstopa od podizvajalske pogodbe.
Po določbi prvega odstavka 190. člena OZ je tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. S plačilom terjatve, ki jo je imela družba S., d. o. o., do D., d. d. - v likvidaciji, nihče od tožencev ni bil obogaten brez pravnega temelja. Plačano je bilo S., d. o. o. in ne tožencem. Toženci so morda imeli le posredno korist, ki bi lahko bila v tem, da upnik S., d. o. o. zaradi poplačila ni imel več interesa, da bi od tožencev terjal, da na podlagi določbe drugega odstavka 230. člena ZGD družbi D., d. d. - v likvidaciji vrnejo plačila, ki so jih prejeli od družbe. V tem pa ni mogoče prepoznati zakonskega znaka „obogatitve brez pravnega temelja“.
razlaga pogodbe - uporaba spornih pogodbenih določil - namen pogodbenih strank - okoliščine posla - poslovna podlaga pogodbe - kavza
Bolj kot na vsebino prodajne pogodbe bi se morali sodišči opreti na skupen namen pogodbenikov kot del poslovne podlage (kavze). Le tega stranke v pogodbi niso izrecno opredelile, zato je nanj mogoče sklepati (tudi) iz okoliščin posla. Pri tem se je potrebno ozreti na ozadje pogodbe, na njeno nastajanje in razmere, v katerih je bila pogodba sklenjena, torej okoliščine, ki pogodbo nujno spremljajo in jih je zato treba sprejeti v pogodbeno razmerje.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS4002555
URS člen 3, 3/2, 125. ZArbit člen 15, 40, 40/2-2, 41, 41/2, 50, 50/1, 52. ZGJS člen 40. ZPP člen 180, 180/3, 337, 460, 460/1, 460/2. ZPP (1977) člen 469, 469a, 469a/1. PoDZ-1 člen 149 – 152. ZS člen 97, 97/1.
arbitražna odločba - priznanje izvršljivosti domače arbitražne odločbe - gospodarska javna služba - koncesija - spor iz koncesijske pogodbe - pravno mnenje pridobljeno izven postopka - naročeno pravno mnenje stranke v postopku - trditvena podlaga - nepristranskost arbitra - pristojnost - sodna pristojnost - pristojnost arbitraže - avtentična razlaga zakona - učinki avtentične razlage zakona - interpretativni pravni akt - javni red - pridržek javnega reda - obrazložitev arbitražne odločbe
Tudi če bi določba 40. člena ZGJS določala izključno pristojnost rednega sodišča (pa je ne), to po uveljavitvi ZPP/99 ne bi preprečevalo reševanja sporov iz koncesijske pogodbe pred domačo arbitražo.
Avtentična razlaga zakona za sodišča ni zavezujoča.
dopuščena revizija – povrnitev škode - nesreča pri delu – varstvo pri delu - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – ravnanje oškodovanca – oprostitev odgovornosti
Ena od predpostavk odškodninske odgovornosti je tudi vzročna zveza. Ni namreč odškodninske odgovornosti brez obstoja pravno upoštevne vzročne zveze, pri čemer je (tudi) vprašanje kavzalnega neksusa med opustitvijo oziroma storitvijo in nastankom škode pravni sklep in s tem predmet pravnega utemeljevanja.
Ker 87. člen ZZVZZ ne ureja vprašanja vzročne zveze, kot predpostavke odškodninske odgovornosti v primeru delovnih nesreč, je le-to treba presojati s pomočjo določb OZ. 87. člen (tako kot 86. člen) ZZVZZ namreč ureja le regresno upravičenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
CARINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - UPRAVNI POSTOPEK
VS4002581
ZIL-1 člen 47, 47/2, 121, 121/1, 121/2, 121a. ZICPES člen 74, 74/1, 75, 76. Uredba sveta (ES) št. 1383/2003 z dne 22. julija 2003 o carinskem ukrepanju zoper blago, glede katerega obstaja sum, da krši določene pravice intelektualne lastnine, in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti zoper blago, glede katerega je ugotovljeno, da je kršilo take pravice člen 2, 2/1a.
Sodno varstvo, ki ga uživa imetnik znamke, mora biti enako v vseh primerih kršenja pravic iz znamke. Zgolj dejstvo, da je bila kršitev storjena z uvozom, imetniku znamke ne jemlje pravice do uveljavljanja zahtevkov po 121. in 121.a členu ZIL-1. Zato je zmotno stališče sodišča druge stopnje, da je uničenje spornega zaseženega blaga predmet carinskega in ne pravdnega postopka. Zahtevek tožeče stranke za uničenje spornega blaga (ki mu tožena stranka ni ugovarjala), je zato utemeljen.
Vprašanje stroškov skladiščenja in manipulacije z zaseženim blagom nima neposredne povezave s samo kršitvijo, namen sodnega varstva po 121. členu ZIL-1 pa je predvsem v prenehanju kršitve pravice in vzpostavitvi stanja pred kršitvijo. Odločitev sodišča druge stopnje, da je zahtevek za naložitev stroškov skladiščenja blaga in manipulacije z zadržanim blagom toženi stranki materialnopravno neutemeljen, je tako pravilna.
ZP-1 člen 2, 2/2, 42, 42/1, 66, 66/3, 156, 163, 171. ZP-1H člen 30. ZKP člen 420, 420/2.
prekrški - zastaranje pregona - procesna predpostavka za začetek postopka - meje sankcioniranja prekrškov - milejši zakon – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe - pravno sredstvo prekrškovnega organa - odločanje višjega sodišča o pritožbi – kršitev materialnih določb zakona - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pravilo milejšega zakona iz drugega odstavka 2. člena ZP-1 velja samo za določbe materialnopravne narave, določba prvega odstavka 42. člena ZP-1 pa ima naravo procesne predpostavke za začetek postopka o prekršku.
Sklepanje o tem, ali neka dejanska ugotovitev (v spisu se nahaja fotografski posnetek nepravilno parkiranega osebnega vozila) ustreza določenemu pravnemu pojmu iz pravne norme (ugotovitev prekrška s tehničnimi sredstvi), pomeni pravno sklepanje. Nestrinjanje s takšnim pravnim sklepanjem ne predstavlja izpodbijanja dejanskega stanja, temveč uveljavljanje kršitve materialnih določb ZP-1.
Višje sodišče se je s tem, ko je navedlo razloge, zakaj po njegovi presoji pritožnik uveljavlja nedovoljen razlog zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, opredelilo tudi do tega, zakaj pritožnik ne uveljavlja kršitev procesnih in materialnih določb zakona, in mu dodatnih razlogov v zvezi s tem ni bilo potrebno navajati.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/1, 123a/2, 235, 383. ZPP člen 339, 339/2-8.
zahteva za varstvo zakonitosti - postopek osebnega stečaja - ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja - pravni pouk - napačen pravni pouk - vlaganje vlog po pooblaščencu, ki je odvetnik - obligatorno vlaganje vlog v elektronski obliki - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je odvetnikova dolžnost, da pozna pravo, ga sodišče s tem, ko ga samo opozori na to, kako naj pri vložitvi pravnega sredstva ravna, zavede, da ravna skladno s pozivom. V sodni praksi je uveljavljano stališče, da napačen pravni pouk ne more imeti negativnih posledic za stranko, ki se nanj zanese in po njem ravna. Enako velja za nepopoln oziroma zavajajoč pravni pouk. Ker je odvetnik dolžnika ravnal skladno s pravnim poukom, ki ni bil popoln oziroma je bil zavajajoč, stranka zaradi tega ne sme biti prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic. V konkretnem primeru to pomeni, da je treba šteti, da je bil dolžnikov ugovor zoper predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ki ga je vložil dolžnikov odvetnik, pravilno vložen (čeprav je bil poslan po pošti). Zavrženje ugovora v konkretnem primeru ni bilo utemeljeno.
ZDR člen 6, 81, 81/4, 88, 88/1, 88/1-2, 89, 137. ZZVZZ člen 28. ZPIZ-1 člen 60. ZVZD člen 20.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - obdobni zdravstveni pregled - neizpolnjevanje zdravstvenih zahtev delovnega mesta – nezmožnost za delo - diskriminacija - neutemeljen odpovedni razlog
Ob ugotovitvi pooblaščenega zdravnika na obdobnem zdravstvenem pregledu, da delavec (začasno) več ne izpolnjuje zdravstvenih zahtev za delovno mesto, se njegov delovno-pravni položaj ob sodelovanju pooblaščenega zdravnika rešuje na podlagi določb ZZVZZ (nezmožnost za delo s pravico nadomestila plače) oziroma določb ZPIZ-1 (pravice na podlagi invalidnosti), ni pa zaradi tega podan utemeljen razlog nesposobnosti za odpoved pogodbe o zaposlitvi.