STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016933
ZSKZ člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih lovske organizacije pridobile od oseb, ki so imele na teh zemljiščih lastninsko pravico, imel zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe za posledico, da so ta zemljišča postala družbena lastnina (ali prešla v družbeno lastnino).
ZTuj-2 člen 73. ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZPP člen 226, 226/2.
tujci - dovolitev zadrževanja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - listina v tujem jeziku - overjen prevod - zapustitev države
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z navedbo, da v državi, v katero mora biti odstranjen, še nikoli ni bil in tudi nikogar nima, polnoletni revident glede na okoliščine konkretnega primera ne izkazuje obstoja zelo hudih posledic izpodbijane odločbe.
Listini, ki jo stranka navaja v dokaz svojih navedb, sestavljena pa je v tujem jeziku, mora biti priložen tudi overjen prevod. Če takega prevoda ni, listina pa je edino dokazno sredstvo, zatrjevano dejstvo ni dokazano. Posledica je odločitev po pravilih o dokaznem bremenu.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Vložnik s svojimi navedbami v zvezi z dolgotrajnim vročanjem izpodbijanega sklepa o stroških ne izpostavlja vprašanja, ki bi bilo pomembno za sodno prakso v zvezi z vročanjem pisanj v kazenskem postopku, temveč uveljavlja kršitev ustavne pravice do sojenja v razumnem roku oziroma sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Zgolj na podlagi dokazanega dejstva udarca obsojenca z glavo v nos oškodovanca, pri čemer je bila objektivno ugotovljena le kontuzijska značka za desnim uhljem in na otip boleč koren nosu z majhno podplutbo, ob navedenih zaključkih izvedenca medicinske stroke, da je šlo za sled poškodbe in za neznatne poškodbe, ne omogoča zaključka, da je šlo za izpolnjene zakonske znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, oziroma je takšno zaključevanje v očitnem nasprotju z izvedenskim mnenjem izvedenca medicinske stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016929
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 28, 28/4. SPZ člen 43, 43/2.
dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – dobra vera - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Okoliščina, da je tožnica vedela, da ni vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnine, ni odločilna za ugotovitev tožničine dobrovernosti ali nedobrovernosti, saj dobroverna posest ni trajala dovolj dolgo za priposestvovanje v času veljave ZTLR (20 let) in v času veljave SPZ (10 let).
ZZad člen 74, 75. ZLPP člen 10, 11, 15/2, 17/2. ZDen člen 88. SPZ člen 10.
dopuščena revizija - denacionalizacija - zavarovanje pravice do vrnitve premoženja v v naravi - začasna odredba po ZLPP in ZZad
V konkretnem primeru se je kapital P. p.o. olastninil po ZLPP in ne po ZZad. Zato presoja, ali bi denacionalizacijska upravičenka morala svoj zahtevek za denacionalizacijo v naravi zavarovati s predlogom za začasno odredbo po 74. in 81. členu ZZad za odločitev o revizijah ni pomembna. Revizijsko sodišče kljub temu dodaja, da za podjetja, ki so se lastninsko preoblikovala po ZZad, zavarovanje pravic nekdanjih lastnikov ni bilo predvideno.
Začasna odredba po ZLPP preprečuje, da bi zaradi vključitve nacionaliziranega premoženja v proces lastninskega preoblikovanja podjetja prišlo do ovire za denacionalizacijo tega premoženja v naravi; med obema oblikama lastninjenja zakon daje prednost denacionalizaciji v naravi, mehanizem za dosego te pa je v rokah denacionalizacijskega upravičenca: vložiti mora predlog za začasno odredbo. Le v drugih primerih razpolaganja s predmetom denacionalizacije (ko ni opisane konkurence načinov lastninjenja) zadostno varstvo pred ovirami za vrnitev v naravi nudijo določbe 88. člena ZDen.
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravdna sposobnost - zastopanje pravdno nesposobne stranke - zakoniti zastopnik
Določbe, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, ni mogoče razlagati zgolj gramatikalno, temveč se je pri odločanju treba vprašati predvsem o namenu zakonske določbe, da mora pravdno nesposobno stranko v pravdi zastopati zakoniti zastopnik. Namen navedene zakonske določbe je namreč izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi pravdno nesposobne stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - TELEKOMUNIKACIJE
VS0017012
ZVVJTO člen 8, 8/8, 8a. ZNP člen 34, 37. ZPP člen 367, 367/3, 377.
dovoljenost revizije - postopek za določitev odškodnine - nepravdni postopek - vrnitev vlaganj v telekomunikacijsko omrežje - gospodarski spor - zavrženje revizije
Revizija v nepravdnih postopkih za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe presega vrednost, ki jo ZPP določa kot pogoj za dovoljenost revizije.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014750
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/4.
ustavljen inšpekcijski postopek - obnova postopka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za obnovo s sklepom o ustavitvi končanega inšpekcijskega postopka, ki ga je predlagala revidentka. Revidentkin predlog za obnovo postopka je bil zavržen iz treh razlogov, in sicer: ker ni dovoljen, ker je vložen prepozno in ker ga ni vložila upravičena oseba. Vprašanja, ki jih revidentka navaja, pa se ne nanašajo na razloge, zaradi katerih je bil predlog za obnovo postopka zavržen, ampak na učinke drugih upravnih postopkov na inšpekcijski postopek zaradi nezakonite gradnje. Ta vprašanja pa v obravnavani zadevi niso pomembna pravna vprašanja po vsebini te zadeve in tudi, glede na razloge za zavrženje predloga za obnovo postopka, na pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka je uveljavljala tudi odstop od sodne prakse, vendar glede vprašanj, ki niso pomembna pravna vprašanja in dodatno, glede vprašanja udeležbe stranskih udeležencev v inšpekcijskem postopku, ki pa glede na to, da njen predlog za obnovo postopka ni bil zavržen samo iz tega razloga, ampak tudi kot nedovoljen (ker je bil vložen zoper sklep) in prepozen (po poteku v četrtem odstavku 263. člena ZUP določenega objektivnega roka treh let od dokončnosti odločbe), sam zase na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Zato tudi izpolnjevanje tega uveljavljanega pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
hitri postopek – smiselna uporaba ZUP – vrnitev v prejšnje stanje - kršitev materialnih določb zakona – odgovornost pravne osebe - odgovornost v primeru stečaja ali prenehanja – prenehanje pravne osebe - odgovornost odgovorne osebe
Prenehanje subjekta, pri katerem je odgovorna oseba delovala, ni upoštevna okoliščina pri izreku sankcije odgovorni osebi za storjeni prekršek.
priznanje tuje sodne odločbe – sodba sodišča Bosne in Hercegovine - ugotovitev očetovstva - preživljanje otrok - preživnina - določitev preživnine v odstotku plače - javni red - možnost sodelovanja stranke v postopku - dokazno breme
Določitev preživnine v odstotkih od plače preživninskega zavezanca ni v nasprotju z javnim redom v RS v smislu določbe 100. člena ZMZPP.
Nasprotni udeleženec zgolj z navedbami, da sporne tuje sodne odločbe ni prejel ter da se ne spomni, da bi osebno prejel tožbo ali kakršnokoli vabilo na obravnavo v postopku in da je podal odgovor na tožbo, še ni izkazal okoliščin v smislu prvega in drugega odstavka 96. člen ZMZPP, ki bi pomenile oviro za priznanje tuje sodne odločbe.
ZKP člen 92, 93, 93/2, 131, 420, 420/1. URS člen 2, 28. ZDavP-2 člen 125, 125/1. ZST-1 člen 9.
stroški kazenskega postopka – poseben sklep o stroških kazenskega postopka – izpodbijanje odločbe o stroških – zahteva za varstvo zakonitosti – druga odločba – pomembno pravno vprašanje - odločanje o stroških postopka – zastaranje pravice do odmere stroškov – izvršitev odločbe o stroških
Ureditvi iz ZDavP-2 in ZST-1, ki urejata zastaranje pravice do odmere in izvršitve davka oziroma takse (javnopravno razmerje), ob hkratnem upoštevanju splošnih načel pravne varnosti in zaupanja v pravo, narekujeta razlago, da mora biti tudi v kazenskem postopku o stroških (pravnomočno) odločeno najkasneje v petih letih po pravnomočnosti sodbe, s katero je bilo odločeno, da mora obsojenec plačati stroške kazenskega postopka, sicer pravica sodišča do izdaje sklepa o stroških zastara.
Če ob izdaji sodbe sodišče še nima vseh podatkov o višini stroškov, pa morajo biti stroški odmerjeni najkasneje v petih letih po preteku trimesečnega roka iz drugega odstavka 93. člena ZKP, ki je zakonski prekluzivni rok, znotraj katerega morajo upravičenci podati zahtevek s podatki o višini stroškov.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška – meje sankcioniranja prekrškov - predpisi o prekrških - plakatiranje - referendumska kampanja – zgibanke
33. člen ZVRK ne sankcionira lepljenja ali nameščanja oglaševalskih vsebin v zvezi z volilno oziroma referendumsko kampanjo, ki nimajo lastnosti plakata. Zgibank ni mogoče enačiti s plakati.
ZUSZJ člen 10, 12. ZPP člen 367a, 367a/2, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lex specialis - jezik v postopku - tolmač za znakovni jezik - javna listina - zapisnik o alkoholiziranosti - dokazovanje - dopusten dokaza
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je sodišče dolžno upoštevati določbe posebnega predpisa oziroma ZUSZJ kot specialnega predpisa na način, da listino (v konkretnem primeru zapisnik o alkoholiziranosti), ki jo je gluhonema oseba podpisala brez sodelovanja tolmača za znakovni jezik in v nasprotju z določbami ZUSZJ, šteje kot javno listino, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano.
ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 420, 420/1-3, 442, 442/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - pogoji za sojenje v nenavzočnosti – pravice obrambe – zaslišanje priče - razlogi o odločilnih dejstvih – odločilna dejstva - protispisnost – nejasni razlogi
Neaktivnost obrambe ne more biti podlaga za uspešno trditev, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi sojenja v nenavzočnosti na enem od narokov za glavno obravnavo obsojencu kršena pravica do obrambe oziroma do zaslišanja obremenilne priče.
Pavšalna obrazložitev, da je bilo o prošnjah obeh tožnikov že odločeno, ne zadosti zahtevi po obrazloženosti sodne odločbe. Ker neobrazloženost ugotovitve, da je bilo o prošnjah obeh tožnikov že odločeno, onemogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, je s tem storjena absolutna bistvena kršitev določb postopka po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.
UPRAVNI SPOR - PRAVO EVROPSKE UNIJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS1014765
ZUS-1 člen 28, 28/2, 83, 83/4. ZUP člen 147, 147/1, 153, 153/1-5. PEU člen 4, 4/3.
revizija - pravni interes za revizijo - zavrženje revizije - ni pravnega interesa - prekinitev upravnega postopka - molk tožene stranke - tožba zaradi molka - vprašanje za predhodno odločanje - postopek pred sodiščem EU - načelo lojalnega sodelovanja - vezanost upravnih organov na pravo EU - razlaga prava EU
Ker je tožena stranka s sklepom o prekinitvi prekinila pritožbeni postopek v zvezi s tožničino pritožbo do odločitve Sodišča EU, je posledice tega sklepa (prekinitev postopka) časovno omejila do nastopa bodočega dejstva. Z odločitvijo sodišča EU je odpadla okoliščina, zaradi katere je tožena stranka prekinila postopek in (še) ni odločala o tožničini pritožbi v upravnem postopku. S tem je prenehal tudi pravni interes tožene stranke za revizijo, saj si tožena stranka z odločitvijo o reviziji ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.