ZKP člen 192, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 372, 372-4, 471.
pripor - odreditev pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - neogibnost pripora – postopek proti mladoletnikom - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev
Zaključek o neizogibni potrebnosti odreditve pripora implicira tudi ugotovitev, zakaj za dosego tega namena ni primernejša odreditev milejšega ukrepa, kot je hišni pripor ali oddaja v prehodni dom.
DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006179
ZDR člen 44. OZ člen 131, 131/1, 179. ZPP člen 338, 338/2, 370, 370/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – kršitev osebnostnih pravic - varovanje dostojanstva delavca - varovanje delavčeve osebnosti - zamudna sodba
Na podlagi 44. člena ZDR mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Ta vidik obveznosti mora delodajalec upoštevati tudi pri odrejanju del delavcu v smislu dela po navodilih, kot izrazu delovnega razmerja. V zvezi s tem mora delodajalec zagotoviti, da bodo delavci odrejena dela opravljali v legalnem okolju in da pri opravljanju odrejenih del po navodilih delodajalca ne bodo trpeli osebno škodljivih ukrepov in posledic sankcioniranja s strani pristojnih organov javne oblasti.
Ker je tožena stranka tožnika izrecno napotila na opravljanje dela - pobiranje denarja pri različnih strankah na območju Republike Hrvaške, čeprav je vedela, da potrebuje za tako dejavnost na območju Hrvaške posebno dovoljenje hrvaških oblasti, ki ga ni pridobila, in čeprav je vedela, da jo zaradi tega lahko doletijo sankcije, oziroma da se bo zaradi tega tožnik lahko znašel v težavah, ker bo v prvi vrsti osebno sankcioniran s strani hrvaških oblasti, ter se je to res zgodilo, je sodišče utemeljeno presodilo, da je podana njena odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je tožnik pri tem utrpel (prvi odstavek 131. člena OZ).
V zvezi z kršitvijo obveznosti delodajalca, da varuje in spoštuje delavčevo osebnost v smislu 44. člena ZDR, lahko pride na podlagi 179. člena OZ v poštev denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode in kršitve drugih osebnostnih pravic, pa tudi kršitve dostojanstva.
V primeru izdaje zamudne sodbe ob izpolnjenih drugih pogojih glede dejanske podlage sodbe sodišče upošteva dejstva, kot izhajajo iz navedb v tožbi. To velja tudi za postopek na drugi in tretji stopnji, saj se na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP zamudna sodba zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s pritožbo ne more izpodbijati, prav tako pa na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP tega razloga ni mogoče uveljavljati pred revizijskim sodiščem.
ZDR člen 86, 86/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 122. ZPP člen 380, 380/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - naklep
Naklep ali malomarnost ne nastopa vedno le kot oblika krivde, temveč je lahko tudi znak kaznivega dejanja. Znak tožniku očitanega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe predstavlja tudi naklep (voljni element kaznivega dejanja), glede na to, da iz malomarnosti povzročena lahka telesna poškodba ne pomeni kaznivega dejanja.
V zvezi s tem tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da se kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 lahko stori le naklepno. Sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da je eden izmed znakov kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe lahko tudi malomarnost, ni razjasnilo, ali je tožniku mogoče očitati samo hudo malomarnost ali tudi eventualni naklep. Ugotovitev oziroma zapis, da je tožnik ravnal najmanj iz hude malomarnosti ne vključuje tudi naklepa, kot to zmotno navaja tožena stranka v odgovoru na revizijo. Navedena presoja pa je bistvena za ugotovitev, ali ima kršitev vse znake očitanega kaznivega dejanja iz 122. člena KZ-1.
ZDR člen 204, 204/3. ZObr člen 88, 88/6, 100a, 100a/8. ZDSS-1 člen 42.
vojaški uslužbenec - odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizpolnjevanje pogojev za opravljanje vojaške službe - predhodni postopek pri delodajalcu - uveljavljanje sodnega varstva - procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Tožbo lahko delavec vloži šele zoper odločitev drugostopnega organa pri delodajalcu ali v primerih, ko drugostopni organ v določenem roku o pritožbi (ugovoru, zahtevi za varstvo pravic) ne odloči.
mirovanje pravic – poslanec - sodno varstvo - uveljavljanje sodnega varstva – predhodno varstvo - rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe
Iz določbe 152.b člena ZJU je povsem nedvomno, da se položaj („status“) javnega uslužbenca v času mirovanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ne spremeni. O mirovanju pravic se z delodajalcem dogovori kot javni uslužbenec in po prenehanju mirovanja se kot javni uslužbenec „takoj vrne na delovno mesto, ki ga je opravljal pred pričetkom mirovanja“. V primeru, da delodajalec odklanja izvršitev svoje zakonske in dogovorjene obveznosti, lahko tak delavec uveljavlja svoje pravice le kot javni uslužbenec. Torej po postopku, kot ga določa ZJU.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev z znaki kaznivega dejanja - zagovor – pravica do zagovora – policist – nasilje v družini
Namen zakonske zahteve po zagovoru ni dokazovanje neutemeljenosti očitanega, pač pa pomeni pravico delavca, da se izjasni o očitkih in eventualno pojasni svoja ravnanja. To pa je tožnik preko svojega pooblaščenca storil.
Ravnanje, kot je bilo ugotovljeno pri tožniku, pomeni oziroma bi lahko pomenilo z vidika ciljev in interesov, ki jih mora zasledovati policija, veliko moralno škodo, tudi če je tožnik to storil izven delovnega časa in čeprav deloma - ne pa v celoti - tudi v zasebnih prostorih.