odstop terjatve s pogodbo - prehod stranskih pravic na prevzemnika
Ob cediranju kreditne terjatve na zavarovalnico, je cedent prenesel na prevzemnika tudi obrestno terjatev. Če je bil torej kreditojemalec v zamudi nasproti kreditodajalcu (cedentu), je v zamudi tudi proti zavarovalnici (cesionarju).
ZIP člen 7, 7/3, 8, 8/7, 57, 57/1, 7, 7/3, 8, 8/7, 57, 57/1.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - odredba - pravna sredstva
O napotitvi tretjega, naj zoper upnika v določenem roku sproži pravdo za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, se odloča z odredbo, zoper katero ni pravnega sredstva.
Določba 36. čl. ZNP, ki določa presumiran umik predloga kot posledico dejstva, da predlagatelj ni založil predujma za izvedenca, velja le v primerih, ko je dokaz z izvedencem nujen za samo odločitev (ko torej brez izvedenca sodišče sploh ne more meritorno odločiti). Na velja pa takrat, ko ta dokaz za samo odločitev ni nujen, ampak je le v korist enega ali drugega udeleženca. Opustitev plačila predujma tedaj nima za posledico domneve o umiku predloga - sodišče predlaganega dokaza pač ne izvede, kar ima za posledico odločitev po pravilih o dokaznem bremenu.
Pri preživljanju polnoletnih otrok, ki se redno šolajo, se bolj upoštevajo zmožnosti staršev, kot pa pri preživljanju mladoletnih otrok. Polnoletni otroci (študentje) imajo v določenih primerih možnost in dolžnost lastnih zaslužkov, odvisno pač od študijskih obveznosti.
ZPP (1977) člen 2, 2/1, 186, 186/3, 2, 2/1, 186, 186/3. ZOR člen 127, 132, 132/1, 262, 262/2, 267, 629, 127, 132, 132/1, 262, 262/2, 267, 629.
pogodba o delu - razdrtje pogodbe - povrnitev stroškov, nastalih pri izpolnjevanju pogodbe - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - vezanost sodišča na tožbene navedbe
Na podlagi trditve, da je kot prevzemnik dela razdrl pogodbo o delu, ker je naročnik - tožena stranka ni izpolnila, tožeča stranka za stroške, ki so ji nastali z izpolnjevanjem pogodbe, nima zahtevka na izplačilo dogovorjenega plačila po 629. členu ZOR, ampak odškodninski zahtevek po 1. odst. 132. člena ZOR (zato je pri odločitvi o njegovi utemeljenosti potrebno upoštevati tudi morebitno sokrivdo nasprotne stranke). Pri tem je sodišče vezano na dejstvo, ki ga zatrjuje tožeča stranka, da je ona razdrla pogodbo, ne pa tudi na pravno podlago - 629. člen ZOR, ki jo tožeča stranka navaja v utemeljitev svojega tožbenega zahtevka.
pravice in obveznosti iz najemnega razmerja - povrnitev stroškov za popravila
Najemnik poslovnega prostora lahko od najemodajalca zahteva povrnitev samo tistih vlaganj v poslovni prostor, ki jih je vložil pod pogoji, ki jih določa ZPSPP oziroma v soglasju z najemodajalcem. Do povrnitve drugih vlaganj ni upravičen. Najemnik nima pravice do povrnitve tistih vlaganj, ki jih je vložil v poslovni prostor, za katera ni imel pravne podlage v ZPSPP oziroma v soglasju najemodajalca, na temelju odškodninske odgovornosti ali neopravičene obogatitve.
Sodišče prve stopnje bi moralo vloženo tožbo zavreči, saj ne gre za lastninsko tožbo, ker tožeča stranka še ni lastnik nepremičnine - stanovanja v nedograjeni stanovanjski stavbi, saj se lastninska pravica iz pravnega posla pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Tožbe ni zavrglo niti pritožbeno sodišče, ker bi to pomenilo reformatio in peius (oziroma spremembo na slabše), kar prepoveduje določilo 374. člena ZPP. Z dnem začetka stečaja se vse nedenarne terjatve - tudi izročitev določene stvari, spremenijo v denarne terjatve skladno z 2.odst. 112. člena ZPPSL. Terjatev, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, je možno uveljaviti le s pravočasno prijavo. Za tako terjatev ni možno vlagati tožbe, saj zanjo stranka nima pravnega interesa, ker je ni mogoče izvršiti glede na določilo 111. člena ZPPSL, ki prepoveduje izvršbo in zavarovanje glede terjatev s statusom upniške terjatve. Po prodajni pogodbi bi tožnica lahko sama predlagala vpis v zemljiško knjigo vse do začetka stečaja - 3.odst 111. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Zaradi skupnega ekonomskega namena obeh poslov (prodajne pogodbe ter pobota terjatev) in zaradi okoliščine, da je dogovor o pobotu dosežen še pred zapadlostjo terjatve iz prodajne pogodbe (primerjaj 336. ZOR) oba posla skupaj tvorita enotno in nedeljivo pravno razmerje, katerega pravna narava je, ne glede na zunanjo formalno obliko, nadomestna izpolnitev. Takšna nadomestna izpolnitev pa je eden izmed načinov neenakomernega poplačila upnikov, ki je ena izmed predpostavk za izpodbijane pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL.
Pridevnik "službeno stanovanje" označuje objektivno pravno kvaliteto stanovanja, neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico, ali pa le pravico do začasne uporabe.
ZPP (1977) člen 221, 221. ZD člen 59, 60, 62, 64, 210/2-1, 59, 60, 62, 64, 210/2-1.
dedovanje na podlagi oporoke - neveljavnost oporoke
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna. Priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja se zato obravnava enako kot sodno priznanje dejstev, zato lahko zakoniti dedič tako enostransko izjavo prekliče vse do konca zapuščinske obravnave, oziroma najkasneje v pritožbi, če zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna.
ZPP (1977) člen 134, 134/1, 142, 142/1, 134, 134/1, 142, 142/1. ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7.
vročanje - samostojni podjetnik
Samostojni podjetnik je sicer po 7. odst. 1. čl. ZGD opredeljen kot fizična oseba. Vendar pa je njegov položaj specifičen, saj podobno kot družba posluje s svojo firmo, z označbo dejavnosti z navedbo sedeža svojega obrata in z okrajšavo "s.p.". Navedba sedeža obrata ob podjetnikovem imenu ima tako enak značaj kot navedba sedeža gospodarske družbe. Zaradi urejenosti in varnosti pravnega prometa tako ne moti, če se je sodno pisanje (vabilo za narok) samostojnemu podjetniku kot fizični osebi v konkretnem primeru vročilo na sedežu njegovega obrata, ne pa na naslovu njegovega prebivališča. Ker je tožena stranka očitno organizirana kot pravna oseba tudi ne sme motiti, če ji je bilo sporno pisanje vročeno tako kot pravnim osebam, torej po 1. odst. 134. čl. ZPP. Pisanja (vabila za narok) ji tako ni bilo nujno vročiti osebno, ampak zadostuje, da je bilo vročeno osebi, ki je bila očitno pooblaščena za sprejem (saj je na povratnico odtisnila štampiljko tožene stranke), to je delavcu samostojnega podjetnika, ki se je našel na sedežu obrata (v pisarni oz. v poslovnem prostoru).
Toženka je zasedla nepremičnino v nasprotju s poravnavo, ki jo je s tožnico sklenila. S tem je posest zasedla z zlorabo zaupanja tožnice, nezakonito, ker po čl. 72 Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih velja, da je posest zakonita, če temelji na veljavnem pravnem naslovu, ki je potreben za pridobitev lastninske pravice in če ni bila pridobljena s silo, zvijačo ali zlorabo zaupanja. Tožena stranka je dogovor pravdnih strank, da bosta prazno hišo prodali, prekršila in ni izpolnila svoje zaveze iz sklenjene sodne poravnave.
Toženka je kršila osnove obligacijskega načela, da je pošteno izpolnjevati dogovore (čl. 17 ZOR), zato je sodišče prve stopnje pravilno in na podlagi čl. 124 ZOR tožbenemu zahtevku ugodilo.
Solastnik ima zoper drugega solastnika varstvo z negatorno tožbo, če ta neutemeljeno posega v njegov idealni del solastne stvari. S sodno odločbo se solastninska pravica ne more omejiti bolj kot to določa zakon. Če je škoda povzročena zato, da bi bila od drugega odvrjena neposredno preteča nevarnost (stiska), odškodninska odgovornost ni podana.
Če državni tožilec iz razlogov drugega odstavka 162. člena ZKP zavrže kazensko ovadbo, ker je obdolženec izpolnil naloženo mu obveznost, ima oškodovanec še vedno pravico nadaljevati kazenski pregon po 60. členu ZKP.
ker je sodišče vabilo na narok za glavno obravnavo le stranko osebno, ne pa tudi pooblaščenca, se šteje, da stranki zaradi takšnega nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem
mednarodna pristojnost po določbah o upravni pristojnosti
Po določilu 1. odst. 104. čl. ZPP morajo stranke podajati vloge sodišču v jeziku, ki je pri sodišču v uradni rabi, torej v slovenščini. Določila 2. in 3. odst. cit. člena, ki določajo enakopravno rabo drugih jezikov jugoslovanskih narodov in narodnosti se ne uporabljajo več, ker nasprotujejo pravnemu redu v Republiki Sloveniji (glej 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Ur.l. RS št. 1/91-I) in ker je po 11. čl. Ustave RS uradni jezik v Sloveniji slovenščina (oziroma na območju manjšin tudi italijanščina in madžarščina). Zaradi navedenega je bila vloga tožene stranke - ugovor, sestavljen v hrvaškem jeziku, kar je glede na prej navedeno tuj jezik, nerazumljiva (primerjaj 106. in 109. čl. ZPP). Zato bi moralo prvostopno sodišče, ki je po uradni dolžnosti dolžno paziti, da so vloge strank v slovenščini ali s slovenskim prevodom, izvesti postopek po določilih 109. čl. ZPP. Ker je tako obravnavanje zaenkrat nerazumljive vloge opustilo, izpodbijano odločitev pa na trditve v tujem jeziku oprlo, je podana opustitev postopanja z nerazumljivo vlogo, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Ne glede na to, da se je prvostopno sodišče glede vprašanja dogovorjene krajevne pristojnosti, upoštevajoč določbo 2. odst. 49. čl. ZMZP, do tega vprašanja, kot kaže, pravilno opredelilo, pa v ponovljenem postopku ne bo smelo prezreti določbe 27. čl. ZPP. Na podlagi te je pristojnost slovenskega sodišča lahko podana tudi takrat, kadar njegova pristojnost izvira iz določb zakona o krajevni pristojnosti slovenskih sodišč, torej iz določb ZPP. Na tej podlagi bo moralo ugotavljati, ali je morda za konkretni spor podana pristojnost slovenskega sodišča na podlagi določb ZPP o krajevni pristojnosti (glej npr. določbe 3. odst. 58. čl. ZPP in 492. čl. ZPP - krajevna pristojnost po kraju izpolnitve pogodbe).
Napaka, zaradi katere je na avtomobilu počil zadnji most, ni tiste vrsta napaka, na katero bi povprečen kupec moral biti ob običajnem pregledu avtomobila ob nakupu pozoren.