delniška družba - likvidacija - poplačilo obveznosti - zavarovanje plačila - izbris iz sodnega registra - prenehanje pravne osebe
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru pomeni izgubo lastnosti pravne osebe, vendar pa učinek takega vpisa nastopi šele s pravnomočnostjo sklepa o izbrisu iz sodnega registra (torej po 30 dneh od objave izpiska vpisa v Uradnem listu RS, če ni pritožbe tistega, ki mu je s sklepom prizadeta kakšna pravica ali na zakonu temelječ interes, sklep pa mu ni bil vročen, ali pa je pritožba takega udeleženca postopka zavrnjena ali zavržena).
Postopek avtonomne likvidacije delniške družbe je mogoče zaključiti šele potem, ko družba poravna vse obveznosti, razen tistih, za katere mora zagotoviti zavarovanje (terjatve, ki niso dospele in znane terjatve, ki jih upnik ni prijavil); zavarovanje drugih terjatev ni zadosten pogoj za zaključek likvidacije.
Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialnopravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku avtonomne likvidacije, vendar samo upoštevaje podatke, ki so razvidni iz listin, priloženih predlogu, oziroma ki so jih navedli udeleženci postopka.
ZPSS člen 32, 32/1, 32/3, 32, 32/1, 32/3. ZBH člen 1, 2, 2/1, 18, 18/3, 1, 2, 2/1, 18, 18/3.
bančna dejavnost - likvidacija banke - preoblikovanje banke v nebančno delniško družbo
V primeru sprejetja sklepa o prenehanju opravljanja bančnih dejavnosti se banka ne more preoblikovati v "nebančno" delniško družbo, ampak se likvidira, saj več ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje poslovanje.
ZZZDR člen 130, 132, 132/4, 130, 132, 132/4. ZIP člen 16, 16/2-3, 16, 16/2-3.
izvršilni naslov - dogovor o preživnini pred centrom za socialno delo - obvestilo o valorizaciji preživnine - zamudne obresti
Niti dogovor o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine (130. čl.
ZZZDR) niti obvestilo centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine (4. odst. 132. čl. ZZZDR) ne omenjata zamudnih obresti od zapadlih pa ne (pravočasno) plačanih preživninskih obrokov. Ker izvršilnega naslova za obresti ni, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, da izvršbe ni dovolilo.
ZPPSL člen 10, 125, 125/1, 125/4, 10, 125, 125/1, 125/4.
izpodbijanje pravnih dejanj - domneva o vedenju za slabo ekonomsko stanje
Če je upnik v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečaja dobil od dolžnika vrnjeno posojilo, ki še ni zapadlo, in to z asignacijo, je v pravdi na izpodbijajne tega pravnega dejanja dokazno breme za izpodbijanje domneve, da je vedel ali bi moral vedeti, da je ekonomsko-finančno stanje dolžnika slabo, na njegovi strani.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM20049
KZ člen 183, 183/3. ZKP člen 378, 378/5, 378, 378/5.
spolni napad na otroka
Če iz opisa dejanja po obtožbi in izreka sodbe ne izhaja bistveni element kaznivega dejanja spolnega napada na otroka po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 183.člena Kazenskega zakonika in sicer, da je bila nedoletna oškodovanka zaupana v vzgojo varstvo in oskrbo obtožencu in, če je izrek sodbe v nasprotju z njenimi razlogi, ker sodišče pavšalno ugotavlja, da je bila mladoletna oškodovanka obtožencu zaupana v vzgojo, varstvo in oskrbo, narekuje navedena kršitev razveljavitev prvostopne sodbe po uradni dolžnosti.
Posestno varstvo predstavlja predvsem varstvo ekonomskga interesa posestnika. Sodišče prve stopnje se je zato v okviru presoje, ali pomeni uveljavljani zahtevek takšno izvrševanje posestne zaščite, zaradi katerega je posest po ZTLR zaščitena, upravičeno ukvarjalo z vprašanjem tožnikovega ekonomskega interesa za zahtevano posestno varstvo.
Tožbo zaradi motenja posesti se vloži zoper tistega, ki je posest odvzel, lahko pa tudi zoper tistega, v katerega korist je bilo motilno dejanje storjeno, pri čemer pa je restitucija mogoča le proti tistemu, ki ima stvar v svoji posesti.
ZPN člen 5, 5. ZOR člen 33, 35, 70, 70/1, 73, 479, 479-3, 488, 488/1-3, 33, 35, 70, 70/1, 73, 479, 479-3, 488, 488/1-3.
promet z nepremičninami - oblika pogodbe - realizacija pogodbe - odstop od pogodbe - stvarna napaka - ponudba - oglas
Oblika za pogodbe o prometu z nepremičninami je predpisana v 1. odst.
5. čl. Zakona o prometu z nepremičninami s sankcijo ničnosti (2. odst.), kar je skladno tudi z določilom 1. odst. 70. čl. ZOR. Glede na uveljavljena načela vestnosti in poštenja (12. čl. ZOR), prepovedi zlorabe pravic (13. čl. ZOR) in upoštevanja in izpolnjevanja pogodb (prim. 17. čl. ZOR), pa ni mogoče odreči konvalidacije neoblične pogodbe samo zaradi varstva družbenih interesov, temveč šele ob nadaljnjem pogoju, da so ti družbeni interesi tudi prizadeti.
Tožena stranka je oglašala prodajo večje parcele, kot pa je bila dejansko prodana. Vendar pa si tožeča stranka, ki uveljavlja odstop od pogodbe, napačno razlaga pomen oglasa v časopisu: ne gre namreč za ponudbo (33. čl. ZOR), saj ne vsebuje vseh bistvenih sestavin pogodbe, temveč za vabilo k ponudbi (prim. 35. čl. ZOR). V oglasu označena površina parcele zato še ne pomeni njene dokončne in točne opredelitve po obsegu.
Po oceni pritožbenega sodišča uveljavljata obe tožeči stranki nasproti toženkama odškodninsko terjatev s to razliko, da je odškodninska terjatev drugega tožnika neposredna, terjatev prve tožnice pa posredna, saj je pridobljena na podlagi zakonske subrogacije (1. odst. 939. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR).
Na podlagi zakonske subrogacije preidejo z izplačilom odškodnine iz zavarovanja do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo (oz. nasproti zavarovalnici, pri kateri ima ta zavarovano odgovornost). Odškodninska terjatev drugega tožnika do obeh toženk je torej v obsegu izplačane odškodnine prešla na prvo tožečo stranko.
Pravna narava terjatve se tako zaradi subrogacijskega učinka ni spremenila, spremenil se je le upnik (prva tožeča stranka je vstopila v pravice drugotožnika).
Materialno sosporništvo med tožečima strankama je tako podano, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje da je potrebno obravnavani spor presojati po pravilih o postopku v gospodarskih sporih (491. čl. ZPP) pred krajevno pristojnim okrožnim sodiščem.
ZIP člen 56, 56/1, 56/2, 58, 171, 172, 182, 183, 56, 56/1, 56/2, 58, 171, 172, 182, 183.
ugovor tretjega zoper izvršbo - končanje izvršilnega postopka - izvršba na nepremičnine - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Na podlagi sklepa o domiku in sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ta originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini. Takrat je končana faza opravljanja izvršbe in tedaj je za tretjo osebo, ki sklicuje, da ima na nepremičnini tako pravico, ki preprečuje izvršbo, konec izvršilnega postopka (2. odst. 56. čl. ZIP), saj ne more uveljavljati več nobene pravice glede predmeta izvršbe. Ne more niti preprečiti izvršbe in ker ni upnik oz. oseba iz 171. ali iz 172. čl.
ZIP,ne more niti sodelovati na razdelitvenem naroku oz. vplivati na poplačilo upnikov in drugih oseb. Potem, ko kupec originarno pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe tretja oseba nima interesa za vložitev ugovora v smislu 56. čl. ZIP glede te nepremičnine in je zato njen ugovor prepozen.
Varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, izrečen v postopku za prekrške, se ob pogojih iz čl. 49/III KZ všteje v izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila po čl. 39 KZ.
družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - vodenje poslov družbe - zastopanje družbe - sklenitev posojilne pogodbe - pogodbene stranke
Glede na podatke posojilne pogodbe z dne 8. 2. 1995 v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče pritrditi prvostopenjskemu sklepanju, da prva toženka ni pogodbena stranka in zato ni v nikakršni solidarni zavezi za vračilo spornega posojila. Res je sicer, da zgolj njen odtisnjen pečat na navedeni pogodbi takega njenega statusa ne dokazuje, vendar pa v zvezi z ostalimi očitno nespornimi odločilnimi dejstvi prav ta pečat potrjuje njeno obveznost. Priča A. A., ki je tudi družbenica prvotožene stranke in je sporno pogodbo podpisala, jasno izpove, da je bilo posojilo najeto za zagon trgovine, to je prvotoženke, s tem pa potrjuje tožnikove trditve (teh niti v pritožbi drugotoženec ne zanika). Ne glede na to, da je drugotoženec, kot je ugotovljeno, denar sam prevzel, je torej posojilo bilo najeto za podjetje, ki ga je glede na pogodbo o ustanovitvi te družbe (B2 in prvi odstavek 99. člena ZGD) drugotoženec bil upravičen zastopati, zato na posojilni pogodbi odtisnjeni pečat firme nedvomno pomeni, da je k vrnitvi solidarno s tožencem zavezana. Sodišče prve stopnje je torej navedene listine zmotno presodilo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 2. točke 373. člena ZPP prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožnikovemu zahtevku tudi zoper prvotoženko kot nerazdelno zavezanko, ugodilo. Tak je smiselno nedvomno tudi toženčev pritožbeni predlog, čeprav sicer govori izrecno le o sozavezi družbenice A. A., ki pa jo očitno istoveti s samo firmo.
Terjatve societete napram tretjim osebam imajo značilnost kolektivnih terjatev. To pomeni, da nobeden od družbenikov praviloma ne more terjati dolžnikov družbe neodvisno od drugih družbenikov, temveč lahko to storijo samo vsi skupaj. Vendar pa je v pravni teoriji zastopano stališče, da je treba to splošno pravilo omiliti v tistih primerih, ko se večina družbenikov odloči, da ne bo vložila tožbe za izpolnitev dolga. V takšnem primeru je tožba posameznega družbenika dopustna, če poprej ostalim družbenikom predlaga vložitev tožbe in mu drugi družbeniki tudi ne dajo varščine za škodo, ki mu utegne nastati zaradi te opustitve. Škoda družbi s tem ne more nastati. Če je pravda dobljena, imajo vsi družbeniki od pravde koristi. Če družbenik pravdo izgubi, mora nositi stroške sam (Cigoj, Institucije obligacij, str. 281). Na to stališče se je pri svoji pravni presoji oprlo tudi sodišče druge stopnje. Izrecnih določb o tem vprašanju namreč ODZ nima, poleg tega pa tudi analogija s primeri drugih skupnoročnih premoženjskih skupnosti (na primer premoženjsko skupnostjo zakoncev), glede vprašanja nujnega sosporništva na aktivni strani, ne da nedvomljivih rezultatov.
Za odločitev o pristojnosti je odločilno dejansko stanje v času vložitve tožbe. Pozneje nastale spremembe se ne upoštevajo (perpetuatio fori) in ostane stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno v času vložitve tožbe, čeprav bi te spremenjene okoliščine (status toženca), kazale na to, da bi na njihovi osnovi postalo stvarno pristojno drugo redno sodišče iste ali nižje (okrajno) vrste.
ZPP (1977) člen 321, 321. ZOR člen 133, 133/1, 1093, 1093/1, 133, 133/1, 1093, 1093/1.
razveza sodne poravnave zaradi spremenjenih okoliščin
Za poravnavo veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni zanjo določeno kaj drugega. In ker zakon tu ne izključuje možnosti razveze zaradi spremenjenih okoliščin, veljajo določbe 133. člena in nasl. ZOR tudi za sodno poravnavo.
kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zarovanja
Kaznivo dejanje kršitve pravic iz socialnega zavarovanja, ki je naklepno kaznivo dejanje, je dokončano s tem, ko na strani oškodovanca nastopi kot posledica prikrajšanje in mora za obstoj tega kaznivega dejanja dejansko priti do takšnih prikrajšanj ali omejitev. Sama opustitev prijave v socialno zavarovanje pomeni prekršek po 4. točki prvega odstavka 95. člena Zakona o zdravstvenem zavarovanju. Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku odločbe sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi takšna posledica, ki je znak tega kaznivega dejanja, oškodovancu nastala (iz izvedenega dokaznega postopka celo izhaja, da oškodovanec v času, ko je delal v obdolženčevi ribarnici, uslug zdravstvenega zavarovanja ni koristil).
SZ člen 149, 149. ZSR člen 58, 58/1, 58/3, 58/3-3, 58/3-4, 58, 58/1, 58/3, 58/3-3, 58/3-4.
vojaško stanovanje - pravice podstanovalca
Tožena stranka se je v stanovanje vselila v septembru 1989 in sicer na podlagi veljavnega pravnega naslova - na podlagi podnajemne pogodbe, s katero je v skladu z določilom 71. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanj iz stanovanjskega sklada JLA soglašal garnizijski stanovanjski organ. Četudi je imetnik stanovanjske pravice oddal celotno stanovanje v podnajem, stanovanjske pravice ni izgubil, saj gre za situacijo iz 3. tč. 3. odst. 58. čl. ZSR.
Določilo 149. čl. SZ določa, da v primeru, če je stanovanje v celoti oddano podstanovalcu in če ta stalno prebiva v stanovanju več kot dve leti, se šteje, da ima podstanovalec vse pravice, kot bi jih imel po tem zakonu imetnik stanovanjske pravice - vendar pa to ne v primeru, če obstajajo okoliščine iz 3. odst. 58. čl. SZ. Za presojo poteka dveh let pa je pomemben dan uveljavitve SZ: le tisti podstanovalec, ki je do tega dne prebival v stanovanju dve leti pridobi pravice, ki bi jih imet imetnik stanovanjske pravice, torej tudi pravico do odkupa stanovanja.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21601
KZ člen 96, 97. ZKP člen 105, 105.
premoženjska korist - premoženjskopravni zahtevek
Iz opisa dejanja v izreku izpodbijane sodbe izhaja, da si je obtoženec na škodo oškodovanca prilastil knjige v skupni vrednosti 380.200,00 SIT, za kolikor je oškodovano založbo tudi oškodoval. Tako ugotovljeni vrednosti obtoženec tekom postopka ni oporekal. Tak znesek pa je oškodovana založba v tem kazenskem postopku tudi uveljavljala kot premoženjskopravni zahtevek. Sodišče prve stopnje je oškodovanca, ki je v postopku uveljavljal premoženjskopravni zahtevek v višini 380.200,00 SIT, s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pot pravde; istočasno pa obtožencu na podlagi določila člena 96/I KZ naložilo v plačilo znesek 380.200,00 SIT, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi (pri tem pa za takšno svojo odločitev ni navedlo nobenih razlogov). Premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem pa pomeni dobiček, sestoječ v presežku storilčevega premoženja, katerega je dosegel z izvršitvijo oziroma ob izvršitvi kaznivega dejanja. Izhajajoč iz določbe prvega odstavka 97. člena KZ (varstvo oškodovanca) se izrek ukrepa odvzema premoženjske koristi (ki se izvrši v korist fiskusa), v razmerju do premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca vselej uporabi subsidiarno. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je obtožencu na podlagi določbe drugega odstavka 105. člena ZKP v plačilo naložilo premoženjskopravni zahtevek oškodovane založbe in v posledici tega, odpravilo odločbo o odvzemu premoženjske koristi obtožencu.
Kaznivo dejanje zatajitve davščin po čl. 254/I KZ je specialna oblika goljufije, storjena lahko tudi na način, kot se je očital obdolženki (s predložitvijo lažnih računov o stroških), zato ni steka med tem kaznivim dejanjem in kaznivim dejanjem ponareditve poslovnih listin po čl. 240 KZ, ker je to kaznivo dejanje konzumirano v kaznivem dejanju zatajitve davščin. Obe dejanji namreč smiselno predstavljata nujno celoto in je bil podan očitno enoten naklep, usmerjen k delni izognitvi plačilu davka.
SZ člen 112, 117. ZGas člen 48, 48/1. ZTLR člen 21.
privatizacija - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice - zavezanec za prodajo - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe - civilnopravne osebe - gasilsko društvo
Trenutek uveljavitve SZ je odločilen za presojo, ali je bilo stanovanje lastninjeno po določilu 112. čl. SZ, po katerem so druge družbene pravne osebe postale lastnice družbenih stanovanj, na katerih imajo pravico uporabe. Pri tem okoliščina, da gre za civilnopravno osebo (gasilsko društvo) nima vpliva na njeno nadaljnjo dolžnost iz 117. čl. SZ. Lastninjenje stanovanj je namreč uredil SZ.
Zakon o gasilstvu pa v 1. odst. 48. čl. ureja lastninjenje premičnega in nepremičnega premoženja, ki je namenjeno gasilstvu in s katerim upravljajo gasilska društva ob uveljavitvi tega zakona. Vpis v zemljiško knjigo je bil opravljen v teku tega pravdnega postopka po samem zakonu, lastninska pravica pa se pridobi po samem zakonu izven primerov, ki jih ureja ZTLR, tudi v primerih, ki jih določa zakon (21. čl. ZTLR), zato bo treba presoditi, ali in na podlagi katerega zakona jo je druga tožena stranka pridobila.
Za oceno, kdo je pri sporni prodajni pogodbi prodajalec, je bistveno, da je bila toženka pooblaščena, da v imenu zastopanega prodajalca sklepa prodajne pogodbe ter da je bilo tožniku to znano.
S tem, ko je toženka za tožnika prevzela določene posle iz izpolnitvene faze prodajne pogodbe, ni stopila na mesto prodajalca.
Dejstvo, da je glede teh poslov iz izpolnitvene faze prekoračila svoja pooblastila, na sam obstoj pogodbe in na položaj strank v tej pogodbi, ne vpliva.
Tožnik ne more zahtevati izpolnitve pogodbe od toženke kot zastopnice.