SZ člen 112, 117. ZGas člen 48, 48/1. ZTLR člen 21.
privatizacija - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice - zavezanec za prodajo - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe - civilnopravne osebe - gasilsko društvo
Trenutek uveljavitve SZ je odločilen za presojo, ali je bilo stanovanje lastninjeno po določilu 112. čl. SZ, po katerem so druge družbene pravne osebe postale lastnice družbenih stanovanj, na katerih imajo pravico uporabe. Pri tem okoliščina, da gre za civilnopravno osebo (gasilsko društvo) nima vpliva na njeno nadaljnjo dolžnost iz 117. čl. SZ. Lastninjenje stanovanj je namreč uredil SZ.
Zakon o gasilstvu pa v 1. odst. 48. čl. ureja lastninjenje premičnega in nepremičnega premoženja, ki je namenjeno gasilstvu in s katerim upravljajo gasilska društva ob uveljavitvi tega zakona. Vpis v zemljiško knjigo je bil opravljen v teku tega pravdnega postopka po samem zakonu, lastninska pravica pa se pridobi po samem zakonu izven primerov, ki jih ureja ZTLR, tudi v primerih, ki jih določa zakon (21. čl. ZTLR), zato bo treba presoditi, ali in na podlagi katerega zakona jo je druga tožena stranka pridobila.
Ker gre za vzajemno obveznost iz 23. čl. ZIP (obveznost upnice tega postopka, tožene stranke v pravdnem postopku), nima vsaka stranka pravice predlagati izvršbo (temveč le upnik iz izvršilnega naslova - to pa je v tem postopku dolžnik - pod pogoji, kot jih določa 23. čl. ZIP).
povrnitev škode zaradi neupravičenega odvzema svobode - pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - izgubljeni zaslužek
Pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (prestajanje zaporne kazni dva meseca v Ljubljani in tri mesece na Golem otoku ter prisilno delo na avtocesti) so bile upoštevane vse okoliščine primera, zlasti to, da je tožnik poleg samega odvzema prostosti, ki je že sam po sebi hud poseg v človekovo osebnost, trpel še številna ponižanja, bil izpostavljen psihičnemu in fizičnemu maltretiranju, moral pa je opravljati tudi težaško delo po 10 do 12 ur na dan in to v izredno slabih življenjskih razmerah.
Kaznivo dejanje zatajitve davščin po čl. 254/I KZ je specialna oblika goljufije, storjena lahko tudi na način, kot se je očital obdolženki (s predložitvijo lažnih računov o stroških), zato ni steka med tem kaznivim dejanjem in kaznivim dejanjem ponareditve poslovnih listin po čl. 240 KZ, ker je to kaznivo dejanje konzumirano v kaznivem dejanju zatajitve davščin. Obe dejanji namreč smiselno predstavljata nujno celoto in je bil podan očitno enoten naklep, usmerjen k delni izognitvi plačilu davka.
ZOR člen 189, 189/2, 394, 919, 919/1, 919/2, 925, 925/2, 189, 189/2, 394, 919, 919/1, 919/2, 925, 925/2.
obseg povrnitve gmotne škode
Pravni in dejanski del obveznosti zavarovalnice ob nastopu zavarovalnega primera je (ne glede na pogodbeno naravo razmerja med zavarovalnico in zavarovancem) vendarle odškodnina zaradi škode na vozilu.
Zahtevek za odpravo škode pomeni v svojem temelju zahtevek za vzpostavitev v prejšnje stanje. Zato gre oškodovancu denarna odškodnina po času izdaje sodbe, da bi mu bilo omogočeno vzpostaviti prejšnje stanje. Če pa je oškodovanec že sam pred izdajo sodbe vzpostavil prejšnje stanje in je v to vložil določena denarna sredstva, pa dobi njegov odškodninski zahtevek naravo čiste denarne terjatve, katere višina se ugotavlja po času, ko je oškodovanec porabil svoja denarna sredstva.
Odškodnina mora biti tolikšna, da je zavarovancu omogočeno vrednostno (z odbitkom pogodbeno dogovorjene franšize in z upoštevanjem prejete vrednosti rešenih delov) vzpostaviti prejšnje stanje z nakupom novega enakega vozila.
Zavarovanec (oškodovanec) lahko zaradi nastanka zavarovalnega primera ("totalke") prejme le toliko odškodnine, da lahko z njo kupi novo enako vozilo.
ZPP (1977) člen 154, 155, 354, 354/2, 373, 373/4, 154, 155, 354, 354/2, 373, 373/4. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-6, 100/1-5. UZITUL člen 4, 4/1, 4, 4/1. ZDSS člen 23, 23/3, 24, 24/3, 23, 23/3, 24, 24/3. ZTPDR člen 78, 78.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - molk organa - dokončnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
V primeru molka organa, glede na določbo 3. odst. 24. čl. v zvezi s 3. odst. 23. čl. ZDSS (Ur.l. RS, št. 19/94), sodišče samo odloči o pravici, obveznosti oz. odgovornosti iz delovnega razmerja in s sodno odločbo nadomesti dokončni sklep delodajalca o ugovoru. V takšnem primeru delavcu delovno razmerje preneha s pravnomočnostjo sodbe, pred tem datumom pa le, če se je v vmesnem času delavec zaposlil pri drugem delodajalcu in zahteva priznanje obstoja delovnega razmerja le do nastopa nove zaposlitve.
Le na podlagi dejstva, da je pooblaščencu prenehala pravica opravljati odvetniški poklic (zaradi imenovanja za notarja) ni mogoče sklepati, da stranka nima več pooblaščenca. Upoštevati je treba določbe 73. čl. Statuta Odvetniške zbornice Slovenije, ki določajo, da se odvetniku, ki mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov (1. odst.). Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan in upravičen, da do izjave stranke (glej 2. odst. istega člena) zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila (3. odst.). Zato mora sodišče ugotoviti kdo je prevzemnik odvetniške pisarne s poizvedbami pri Odvetniški zbornici Slovenije, ki vodi imenik odvetnikov (3. odst. 1. čl. v zvezi s 1. odst. 31. čl. Zakona o odvetništvu - Ur.l. RS št.18/93) in vabiti prevzemnika pisarne, da se udeležuje postopka.
ZPPSL člen 111, 111/1, 182, 182/1, 196, 196/1. ZPPSL (1989) člen 99, 99/1, 157, 157/1, 157/2, 168, 168/1. Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela člen 186, 186/1, 246, 246/1, 246/2. ZIP člen 53, 53/4.
redna likvidacija - posledice likvidacijskega postopka - poplačilo upnikov - dovoljenost izvršbe na podlagi izvršilnega naslova
Med likvidacijskim postopkom ni mogoče dovoliti izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova.
ZOR člen 17, 70, 70/1, 73, 17, 70, 70/1, 73. ZD člen 117, 117/4, 120, 120/3, 121, 117, 117/4, 120, 120/3, 121.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - oblika pogodbe - razveza
Za pogodbo o dosmrtnem preživljanju je zakonsko predvidena ena najstrožjih obličnosti: ne le pismena oblika, temveč mora biti (velja za čas, ko sta pravdni stranki sklepali pogodbo) pogodba tudi overjena po sodniku (4. odst. 117. čl. ZD). Ob upoštevanju te zakonske določbe in namena, zaradi katerega je oblika predpisana, to pa je varstvo pogodbenih strank, ki se zavezujejo (gre namreč za pogodbo z elementi tveganja oz. negotovosti), dodatek k pogodbi, ki ni sklenjen v tej predpisani obliki, nima pravnega učinka (1. odst.
70. čl. ZOR) in to ne glede na t.i. teorijo o realizaciji (73. čl.
ZOR). Tudi tu je namreč treba upoštevati namen oblike, kar pa privede lahko le do zaključka, da pravila o konvalidaciji za takšne pogodbe ni mogoče uporabiti ne glede na doseženo stopnjo realizacije.
Izpolnjevanje toženkinih obveznosti iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju je preprečil sam tožnik in se zato na ta razvezni razlog (3. odst. 120. čl. ZD) ne more sklicevati.
ZTLR člen 79, 79. ZPP (1977) člen 358, 358/3, 381, 358, 358/3, 381. ZIP člen 228, 228/1, 228, 228/1.
motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje - motilno dejanje - pravni interes za pritožbo
Dajatveni del sklepa o motenju posesti, restitucijski (vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja) in opustitveni (zahteva, da tožena stranka tudi v bodoče spoštuje obstoječe posestno stanje ter ne posega več v posest drugega), je bistveni del sklepa, saj z njim tožeča stranka šele doseže posestno varstvo (prim. 79. čl. ZTLR). V obravnavani zadevi je restitucijski del, kar se tiče zamenjave ključavnice, podan le pogojno (za primer, da je sploh bila zamenjana) in torej na (prostovoljno ali prisilno) izpolnitev tožene stranke nima vpliva. Gre pa za dejanje, ki se v bistvu ne razlikuje od izvršenega motenja (v ključavnici z notranje strani vrat puščenega ključa) in je zato že s tem sklepom (njegovim opustitvenim delom) prepovedano (prim. 1. odst. 228. čl. ZIP). Pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa zato tožena stranka nima (3. odst. 358. čl. ZPP v zvezi s 381. čl. ZPP).
ZSSuk člen 15č, 15d, 15g, 15č, 15d, 15g. UZITUL člen 19, 19/3, 22b, 22b/3, 19, 19/3, 22b, 22b/3.
devize na deviznih hranilnih vlogah pri podružnicah LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ
Ker je tožbeni zahtevek, s katerim zahteva tožnik plačilo deviznega zneska, ki ga je 17.8.1990 kot varčevalec deponiral pri toženi stranki - Expozituri Karlovac, bržkone vsaj posredno povezan s pravnimi razmerji do subjektov nekdanje SFRJ, bi moralo sodišče postopati v skladu s 15-g čl. ZSSuk in glede na pridobljeno mnenje Sklada Republike Slovenije za sukcesijo odločiti po 15-č čl. tega zakona.
ZTLR člen 37, 37/2. ZKP-77 člen 113, 113/1. ZKP člen 224.
vrnitev med kazenskim postopkom zaseženih predmetov
Za odločanje o zahtevi bivšega obdolženca za vrnitev zaseženih predmetov je pristojen organ, ki je te predmete zasegel in jih ni poslal javnemu tožilcu in sodišču.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - vzajemnost - dejanska vzajemnost - diplomatska vzajemnost - dvom o vzajemnosti
Glede na ugovor dolžnika (država izvora sodne odločbe za izvrševanje naših sodnih odločb predpisuje diplomatsko vzajemnost) upnik ne more uspeti s sklicevanjem na druge postopke, v katerih je z izvršitvijo avstrijske sodne odločbe pred našim sodiščem uspel. Obstoj vzajemnosti (kot pogoja za priznanje tuje sodne odločbe) se domneva do dokaza o nasprotnem. Pravilnost pojasnila organa, pristojnega za pravosodje, o obstoju vzajemnosti (iz 3. odst. 92. člena ZIP) ni podvržena preizkusu sodišča.
Kot lastniki teh parcel so tožniki najmanj od leta 1948 dalje, torej več kot 20 let v korist teh svojih parcel zaradi njihovega gospodarskega koriščenja hodili in opravljali gospodarske vožnje po sporni trasi. Stvarno služnost so torej na podlagi priposestvovanja pridobili že pred tem, ko so tožniki v l. 1971 postali lastniki služečega zemljišča. Za obstoj te služnosti so tožniki ob nakupu služeče parcele očitno vedeli, saj sicer ne bi dopustili, da so toženka in njeni posestni predniki izvrševali na njihovem zemljišču služnostno pravico brez vsakršnega ugovora še nadaljnjih 15 let.
Svojo odločitev je oprlo predvsem na neprizadete priče H., ki so lastniki parcele 337 iste k.o., po kateri v nadaljevanju pelje sporna služnost kot služečem zemljišču in ki tožencem to služnost priznavajo. Prav tako pa je izpovedal neprizadeta priča I. D. Tako je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni zahtevek tožeče stranke, da služnostna pravica hoje in gospodarskih voženj ne pristoji toženi stranki po južnem delu parcele 339, iz istih razlogov pa ugodilo nasprotnemu zahtevku toženke (kot tožnice), da se obstoj te služnosti ugotovi na podlagi priposestvovanja in vknjiži v zemljiško knjigo v korist toženkine parcele 340 in 341 k.o. S.S.
STANOVANJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL41426
ZOR člen 591, 591/1, 591, 591/1. SZ člen 21, 125, 125/1, 21, 125, 125/1.
odškodnina za uporabo stanovanja, ki je bilo vrnjeno po določbah ZIKS
Situacije, kakršna je konkretna (toženki sta kot bivši imetnici stanovanjske pravice v skladu s SZ sklenili najemni pogodbi z bivšo občino kot takratno lastnico spornih stanovanj za nedoločen čas ter za neprofitno najemnino, po sklenitvi teh najemnih pogodb pa je bila s sklepom sodišča zaplenjena nepremičnina, ki zajema tudi sporni stanovanji, vrnjena prejšnjemu lastniku, ki sedaj od toženk zahteva plačilo najemnine za čas od pravnomočnosti odločbe o vrnitvi zaplenjene nepremičnine dalje), ne ureja noben predpis. Pravno praznino je treba zato zapolniti z analogijo. Pri tem so uporabne zlasti določbe 21. čl. in 1. odst. 125. čl. SZ ter 1. odst. 591. čl.
razveza zakonske zveze - preživnina za razvezanega zakonca
Z razvezo zakonske zveze se je spremenil zgolj toženkin formalni status, ne pa tudi socialni in ekonomski. Ker se tako njene socialno-ekonomske razmere zaradi razveze niso v ničemer spremenile in so take kot že leta pred tem, vsaj kar se tiče odnosov s tožnikom, njen preživninski zahtevek ne more imeti podlage v 81. čl. ZZZDR.
Ob umiku tožbe mora trpeti stroške postopka tožnik razen, če je umaknil tožbo takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Tožnik ni umaknil delno svojega zahtevka zaradi tega, ker je tožena stranka izpolnila del njegovega zahtevka, ampak zato, ker je ocenil na podlagi izvedeniškega mnenja, da del njegovega zahtevka ni utemeljen in da v tem delu ne bo uspel. Zato je tožena stranka upravičena do povrnitve ustreznega dela stroškov.
Pri posojilni pogodbi - da se lahko posojilojemalec zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. Te obresti so pogodbene obresti, ki pa si jih je - izgovoril pritožnik kot posojilodajalec v previsokem, to je oderuškem znesku. Oderuške obresti pa so proti dobrim običajem in po čl. 3/3 ZPP sodišče ne priznava razpolaganja strank s takim zahtevkom.
ZPP (1977) člen 196, 196/1-2, 196/2, 196, 196/1-2, 196/2.
odstop terjatve med pravdo - formalno sosporništvo - pridružitev novega tožnika
Če tožnik med pravdo odstopi terjatev, pogodba o odstopu terjatve pa je med njim in prevzemnikom sporna, imata odstopnik in prevzemnik položaj formalnih sospornikov in se prevzemnik v pravdi lahko pridruži odstopniku brez privolitve toženca (dolžnika).