Če je posredno izvrševanje posesti pravice voženj toženec preprečil, ima njegovo ravnanje znake motitve posesti, ki je po čl. 75 ZTLPR predmet posestnega varstva.
Pravica do samopomoči velja le zoper tistega, ki neupravičeno moti posest ali jo odvzame in še to le ob pogoju, da gre za neposredno nevarnost, da je samopomoč nujna in da ustreza okoliščinam, v kateri obstaja nevarnost. Samopomoč je načeloma prepovedano sredstvo posestnega varstva, saj je v pravno urejeni državi fizična samopomoč kot oblika reševanja sporov izključena. Le izjemno je dovoljena kot sredstvo varstva posesti, a je omejena tako časovno kot tudi po načinu in obliki, namenjena pa predvsem zaščiti javnega reda in miru ter kontiuniteti razmerij, v katerih živijo ljudje.
Zahteva za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja mora biti v izreku sklepa čim bolj natančno in konkretno opisana tako, da je jasno, kaj je toženec dolžan storiti (izročiti ključe, odpreti vrata na poziv tožnika ipd.). V nasprotnem primeru sklep ni izvršljiv, vprašanj prejšnjega posestnega stanja in načina toženčeve storitve pa ni mogoče reševati v izvršilnem postopku.
Po 73. čl. Zakona o dedovanju postane dedič posestnik v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, kdaj je pridobil dejansko oblast nad stvarjo. Sodišče prve stopnje zaključuje, da je tožnik dedič po pokojni na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Pogodba o dosmrtnem preživljanju pa je obligacijske narave in jo sklenejo osebe, za katere ni nujno, da so dediči, razen tega pa premoženje, ki je predmet te pogodbe, ne spada več v zapuščino preživljanca, ki je svoje premoženje (že pred smrtjo s pogodbo) odsvojil.
SZ člen 21, 58, 111, 21, 58, 111. ZSR člen 39, 39.
lastninjenje stanovanj - službeno stanovanje - sprememba lastninske pravice na stanovanju v času trajanja pogodbe - nezakonita uporaba stanovanja
Lastninska pravica na stanovanju oziroma sprememba lastninske pravice na stanovanju (četudi na podlagi zakona) na obstoječe pogodbeno razmerje nima vpliva in mora zagotavljati tožencu (ki je bil do uveljavitve Stanovanjskega zakona imetnik pravice uporabe službenga stanovanja) enak položaj, kot ga je imel pred tem (prim. 21. čl. SZ, ki sicer ureja položaj najemnika v primeru pogodbenega prenosa lastninske pravice).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20453
KZ člen 35, 35/3, 39, 45. ZKP člen 372, 372/5, 372, 372/5.
odpustitev kazni - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - kršitev kazenskega zakona
Sodišče lahko stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila izreče le ob kazni zapora, denarni kazni ali pogojni obsodbi (tretji odstavek 35. člena KZ), zato je sodišče prve stopnje, ki je obdolžencu kazen po določbi 45. člena KZ odpustilo, z izrekom te stranske kazni v škodo obdolženca prekršilo kazenski zakon.
ZIP člen 15, 15-7, 47, 155, 155/2, 253, 253/1, 15, 15-7, 47, 155, 155/2, 253, 253/1.
predhodna odredba - zavarovanje preživninske terjatve - nevarnost - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - uradna oseba
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da so podani pogoji za predhodno odredbo v skladu z določili 1. odst. 253. čl. in 2. odst.
255. čl. ZIP: sodišče je namreč s pregledom izvršilnega spisa I 96/1607 ugotovilo, da je bilo treba zoper dolžnika že nastopiti z izvršbo za izterjavo zapadlega obroka preživnine oziroma je bila taka izvršba že predlagana, zaradi česar se šteje, da je podana nevarnost, da bi bila brez zavarovanja uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
47. čl. ZIP je treba interpretirati v povezavi s 7. tč. 15. čl. ZIP.
Sodišče lahko namreč odpravi le nepravilnosti, ki jih pri opravljanju izvršbe opravi uradna oseba, torej delavec pri sodišču, ki neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja. To pa dolžnikov dolžnik (banka, pri kateri ima dolžnik odprt račun) ni.
Po določbi 14. člena KZ je dejanje majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja, zaradi okoliščin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje storilčeve kazenske odgovornosti ali zaradi njegovih osebnih okoliščin. Neutemeljene so navedbe državnega tožilca v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo škodljivih posledic. Vsako prepovedano ravnanje praviloma potegne za seboj prepovedano oziroma škodljivo posledico. Tudi iz obdolženčevega ravnanja je, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, nastala prepovedana posledica (poškodba oškodovanca - odrgnine na vratu, krvni podliv spodnje ustnice, zvin 4. in 5. prsta leve roke). Vendar pa je to posledico pravilno ocenilo kot neznatno ter ob upoštevanju tudi vseh okoliščin dejanja in s tem v zvezi tudi ravnanja oškodovanca, ki je s svojim vozilom onemogočal obdolžencu dostop do taščine hiše, ter stopnje obdolženčeve kazenske odgovornosti (eventuelni naklep), dejanje obdolženca pravilno ocenilo kot dejanje majhnega pomena in z izpodbijano sodbo obdolženca oprostilo od obtožbe.
Predlagatelj v individualnem delovnem sporu zaradi odpoklica člana sveta delavcev je lahko le skupina delavcev, ki jo ti kot posamezniki sestavljajo, ne pa individualni delavci. V zahtevi, s katero zahtevajo delavci odpoklic člana sveta delavcev s funkcije, morajo delavci navesti razloge, ki se lahko nanašajo le na nepravilnosti pri delu člana sveta delavcev, delovanje oz. osebnostne lastnosti v zvezi z odnosom do funkcije. Če se razlogi nanašajo na nepravilnosti v postopku volitev (kandidatna lista za člane sveta ni bila javno objavljena, kandidati se niso volili ločeno po posameznih enotah, podan je dvom v nepristranost volitev), je to lahko razlog za razveljavitev volitev, ne pa za odpoklic člana.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 174/2, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2, 154, 154/2, 174, 174/2, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2.
nevarna dejavnost - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah
Demontaža in prenašanje stekla v velikosti 1 m x 2 m in debeline 4 mm, predstavlja nevarno dejavnost. Zato je toženec (delodajalec) objektivno odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo je ob tem utrpel tožnik (delavec), čigar delovna naloga je bila tudi demontaža sejemskih stojnic in ki je ob pomanjkanju nadzora svoje delo opravljal na običajen način, torej tako, kot drugi delavci. Podlaga za strah se ne ocenjuje le z objektivne medicinske perspektive, marveč tudi (oz. predvsem), kako je oškodovanec v konkretnih razmerah doživljal svojo situacijo.
ZOR člen 1089, 1089/1, 1089, 1089/1. ZD člen 214, 214/3, 214, 214/3.
dedni dogovor - pogodba - poravnava
Dedni dogovor je civilnopravni sporazum med dediči o delitvi zapuščine in o načinu te delitve, ki je sklenjen v zapuščinskem postopku in ga nato sodišče navede v sklepu o dedovanju (3. odst. 214. člena Zakona o dedovanju). Dedni dogovor pa ima lahko tudi naravo sodne poravnave, vendar le v kolikor izpolnjuje pogoje, ki jih 1089. člen ZOR predvideva za poravnavo (spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, prekinitev spora z vzajemnimi popustitvami ter določitev vzajemnih pravic in obveznosti).
Namen posebnega varstva zaščitenih kmetij na področju dedovanja je predvsem v tem, da se zagotovi obstoj kmetij in prepreči njihova drobitev. V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je tako potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oz.
kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljanju) določena kot zaščitena kmetija z odlokom Občinske skupščine oz. po letu 1986 z odločbo pristojnega upravnega organa, razen v primeru, če vrnjeno premoženje presega 100 ha primerljive kmetijske površine.
ZOR člen 210, 463, 210, 463. SZ člen 117, 121, 121/1, 117, 121, 121/1.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - določitev vrednosti stanovanja - točkovalni zapisnik - sprememba zapisnika
Kasnejša sprememba točkovalnega zapisnika (znižanje števila točk), ki je služil kot podlaga za določitev cene pri odkupu stanovanja na podlagi privatizacijskih določil Stanovanjskega zakona, ne utemeljuje zahtevka na vrnitev dela kupnine. Za takšen zahtevek namreč ni pravne podlage niti v določbah o neupravičeni pridobitvi po 210. čl. ZOR, niti ne gre za situacijo predvideno v 463. čl. ZOR.
posest - posest dediča - posest preživljalca iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Nepremičnine, ki so predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne spadajo v zapuščino, zato dediči na tem premoženju ne dobijo fiktivne posesti po 73. čl. ZTLR. Posestno varstvo na teh nepremičninah gre preživljalcu iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju (117. čl. ZD).
upravljanje večstanovanjskih hiš - plačevanje upravnikovih storitev na osnovi pogodbe - nevknjiženo kupljeno stanovanje
Vsak solastnik skupne stanovanjske hiše mora plačevati upravniku storitve po pogodbi. Ta obveznost ni odvisna od vknjižbe etažne lastnine. Vsak kupec nevknjiženega stanovanja je dobroverni in zakoniti posestnik, saj posest opira na veljavno kupno pogodbo. Gre torej za domnevnega lastnika - priposestvovalca, ki bo v 10 letih postal pravni lastnik, tudi če stanovanje še ne bo vknjiženo v tem času. Sicer pa lahko upravnik zahteva plačilo koristnih del tudi na osnovi splošnih obligacijskih predpisov.
Zamenjala ključavnice na nepremičnini je motilno dejanje kljub temu, da motilec hkrati izroči motenemu ključ. Namen ključavnice je izključiti vse nepooblaščene in neupravičene osebe od izvrševanja posesti. Le na tak način ima posestnik popolno kontrolo nad zaklenjeno nepremičnino (velja tudi za premičnine). Kopije ključev se ob današnji tehniki izdelujejo na hiter in cenen način. Izročitev ključa zamenjane ključavnice ne predstavlja nobene garancije, da motilec nima še nadaljnjih kopij ključev. Moteni ima interes tudi na prepovedi nadaljnjih zamenjav ključavnic.
pravdni stroški - predujem, plačan iz proračuna - uspeh v pravdi
Načelo uspeha v pravdi velja tudi v primeru začasnega plačila predujma iz proračuna in sicer namesto stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in predujma ne bi zmogla. Stranka, ki je v pravdi propadla, mora v proračun vrniti začasno plačan predujem. Tudi če bi predujem vplačala stranka, ki je v pravdi uspela, bi ji ga morala neuspešna stranka vrniti kot del pravdnih stroškov.
povrnitev gmotne škode - pobotni ugovor - terjatev v tuji valuti
Ob uradnem preizkusu sodbe prvega sodišča pa je pritožbeno sodišče tudi ugotovilo, da je prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče je namreč priznalo pobotno terjatev v tuji valuti (V nemških markah), kar pa glede na to, da ima ta terjatev temelj v odškodninski odgovornosti, ni materialnopravno pravilno. 71. člen Zakona o Banki Slovenije določa, da se v domači valuti izkazujejo tiste obveznosti, pravice in posli med podjetji, bankami, osebami, ki so bili sklenjeni oziroma so nastali na območju Republike Slovenije.
Zakon o deviznem poslovanju pa v 5. členu izrecno dovoljuje uporabo deviz kot vrednostne osnove le v pogodbah med domačimi osebami (valutna klavzula), ne pa tudi za odškodninske zahtevke. Tudi v skladu z obstoječo sodno prakso ni utemeljena odškodninska terjatev v tuji valuti glede na to, da gre za obveznost med domačima osebama.
Domača oseba kot oškodovanec tako praviloma ne more zahtevati odškodnine v tuji valuti. To je mogoče le izjemoma, kadar mu nastane škoda v tuji valuti (npr. ko lahko svojo škodo reparira le na tak način, da določene dele (npr. avtomobila) nabavi v tujini, vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tak primer.
Tožena stranka trdi, da po materialnem pravu obveznost plačila iztoževane terjatve ni njena obveznost, da torej v tej pravdi ni pasivno legitimirana. Na taki podlagi pa imenovanja prednika ni mogoče dovoliti.
začasna odredba - litispendenca - gospodarska družba - lastnost pravne osebe - vpis gospodarske družbe v sodni register - odgovornost pravnih subjektov pred vpisom v sodni register
Sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če to ugotovi, zavrže tožbo. Vendar to velja le za zadeve, o katerih je bilo odločeno s sodbo. Izrek sodbe namreč obsega odločbo, s katero je ugodeno posameznim zahtevkom, ki se tičejo glavne stvari, ali pa jih je zavrnilo. S sklepom o začasni odredbi sodišče ne sodi v glavni stvari, ne o stranskih terjatvah. Zanj pravilo ne bis in idem torej ne velja. Še zlasti ne glede na določbo člena 271 Zakona o izvršilnem postopku, po katerem lahko sodišče izda glede na okoliščine primera na upnikov predlog tudi več začasnih odredb, če je to potrebno. Zavrnjeni predlog torej ne preprečuje njegove ponovne vložitve. Gospodarske družbe po prvem odstavku člena 3 Zakona o gospodarskih družbah pridobijo lastnost pravne osebe šele s vpisom v sodni register, zato tudi po čl.77/1 ZPP drugotožena stranka še nima procesne sposobnosti. Za obveznosti pred ustanovitvijo po veljavnem pravu pravni subjekt praviloma ne odgovarja.