premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze
Avtomobil, ki ga je nasprotna udeleženka kupila po razvezi zakonske zveze, in sicer delno iz lastnih sredstev, delno pa iz sredstev, ki so bila pridobljena v času trajanja zakonske zveze, ne spada v skupno premoženje. V skupno premoženje bi ta avto spadal, če bi ga nasprotna udeleženka pridobila z zamenjavo za stari avto, ki je predstavljal skupno premoženje, ali če bi novi avto kupila izključno iz skupnih prihrankov.
vmesna sodba - odločanje o materialnopravnih ugovorih tožene stranke - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v pravdnem postopku odloča o zahtevkih pravdnih strank (člen 2 ZPP), takšna njegova odločitev pa vselej nujno implicira tudi presojo ugovorov pravdnih strank. Z materialnopravnimi ugovori poskuša tožena stranka izpodbiti utemeljenost zahtevka tožeče stranke, o katerem pa mora sodišče v pravdnem postopku, kot je konkretni, odločiti s sodbo, svoje stališče do ugovorov strank pa pojasniti v razlogih sodbe (tako svoje stališče do ugovorov dejanske kot tudi do ugovorov materialnopravne narave; o procesnopravnih ugovorih pa se večinoma odloči s sklepom, v kolikor ni tudi o teh implicite "odločeno" v odločitvi o samem zahtevku) - člen 325/1 in člen 338 ZPP.
Če iz dolgovnega seznama ne izhaja, po katerih odločbah o domeri davka in po katerih davčnih obračunih se izterjujejo davčne obveznosti, kdaj so zapadle v plačilo ter od kakšne osnove oz.
glavnice, po kakšni stopnji in pravni podlagi so bile obračunane zamudne obresti, ga ni mogoče šteti za izvršilni naslov v smislu 2. odstavka 44. člena Zakona o davčnem postopku.
V primeru, ko je vrednost zavarovane stvari ob začetku zavarovalne dobe večja od zavarovalne vsote (podzavarovanje), se odškodnina, ki jo mora izplačati zavarovalnica - sorazmerno zmanjša. To pomeni, da se pri popolnem uničenju stvari izplača celotna zavarovalnina, če pa bi bila nastala škoda manjša, pa bi se izplačilo sorazmerno zmanjšalo. Sklenitelj zavarovanja je dolžan plačati premijo, katere višina je sorazmerna z višino zavarovalne vrednosti. V nasprotju z načelom enake vrednosti dajatev (15. člen ZOR) bi bilo, da bi se višina premije odmerila od vrednosti kot jo je tožeča stranka navedla v pogodbi, zavarovalnica pa bi bila dolžna plačati zavarovalnino od prave vrednosti zavarovane stvari.
Iz revizijskega poročila z dne 12. 10. 1995 izhaja, da naj bi pri navedenem oškodovanju šlo za oškodovanje družbenega premoženja po 10. točki 48.a člena ZLPP, torej za primer "zmanjšanja družbenega kapitala z lastninskim preoblikovanjem". Vendar pa v zvezi s pogodbo (z dne 1. 10. 1991) o delnem prenosu funkcij vodenja podjetja (na holding) v revizijskem poročilu manjka ugotovitev, da je bilo plačilo spornih računov izvršeno v okviru lastninskega preoblikovanja oz. vsaj v okviru posameznih dejanj, ki bi jih bilo mogoče opredeliti pod pojem lastninskega preoblikovanja (primerjajte 18. člen ZLPP), in da je zaradi njih prišlo do oškodovanja družbene lastnine.
Le če iz revizijskega poročila izhaja, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine na kakšnega od načinov, navedenih v 48.a členu ZLPP (npr. na način iz 10. točke 48.a člena ZLPP), je revizijski organ pooblaščen, da sam postopa po prvem in drugem odstavku 48.b člena ZLPP in da, če je potrebno, izda tudi odločbo, s katero naloži podjetju izvršitev ukrepov, ki jih določa 48.c člen ZLPP (npr. ukrep, ki ga določa 10. točka 48.c člena ZLPP). Sicer pa (če do oškodovanja ni prišlo na kakšnega od načinov iz 48.a člena ZLPP, ampak je do njega prišlo na način iz drugega odstavka 48. člena ZLPP) revizijski organ ne more ukrepati na zgoraj opisani način, ampak mora ravnati tako, kot to določa prvi odstavek 50. člena ZLPP. Nadaljnje ukrepanje za odpravo oškodovanja družbenega premoženja (do katerega je prišlo na način iz drugega odstavka 48. člena ZLPP) je namreč samo v pristojnosti družbenega pravobranilca Republike Slovenije (drugi odstavek 50. člena ZLPP).
Ravnanja tožeče stranke ni mogoče opredeliti pod dejanski stan iz 2. točke 48.a člena ZLPP (ko se domneva, da je družbena lastnina oškodovana, "če je podjetje prodalo sredstva tako, da je za nakup odobrilo posojilo po nižji obrestni meri od R + 8 %"), saj iz ugotovitev revizijskega poročila in iz v spisu se nahajajočih kupoprodajnih pogodb ni mogoče razbrati, da bi tožeča stranka za nakup premoženja podjetja kupcem odobrila posojilo, pač pa je mogoče iz ugotovitev revizijskega poročila razbrati, da so kupci svoje obveznosti iz naslova kupnine pobotali s terjatvami, ki so jih imeli do podjetja "za dane (ne pa za dobljene) kratkoročne kredite".
ZOR člen 210, 214, 210, 214. ZPPSL člen 125, 125/4, 130, 130/2, 125, 125/4, 130, 130/2.
vrnitev premoženjske koristi v stečajno maso - naravna restitucija - civilna restitucija - pravila vračanja - obseg vrnitve - nepošten pridobitelj
V skladu z 210. členom ZOR, na katerega napotuje 2. odst. 130. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS 67/93) - ZPPSL, je pri neupravičeni pridobitvi primarno načelo naravne restitucije, ki velja pri vseh reparacijah. Istočasno pa za vse take zahtevke velja, da ob nezmožnosti ali (ekonomski) neprimernosti naravne restitucije, le-to nadomesti plačilo vrednosti dosežene koristi. Domneva o vedenju za slabo ekonomsko-finančno stanje iz 125. člena ZPPSL še ne pomeni obstoja nepoštenosti, ki ima za posledico vrnitev premoženjske koristi od dneva pridobitve. Ta domneva le olajša stečajno izpodbijanje. Nepoštenost iz 214. člena ZOR pa bo morala tožeča stranka zatrjevati in v pravdnem postopku tudi dokazati.
zahtevek za ustanovitev nujne poti - oblikovalni zahtevek
Zahtevek za ustanovitev nujne poti ni terjatev, pač pa oblikovalni zahtevek, s katerim predlagatelj zahteva, da sodišče s sodno odločbo na novo ustanovi določeno pravno razmerje. Oblikovalne sodne odločbe pa učinkujejo s svojo pravnomočnostjo, zato izvršba ni potrebna oziroma je celo nedopustna, kar pomeni, da oblikovalnega zahtevka tudi ni mogoče zavarovati z začasno odredbo.
dolžnost preživljanja otrok - oblika preživninskega prispevka
Glede na dolgotrajnost postopka dodelitve otrok ter upoštevajoč dejstvo, da je le za del obdobja, na katerega se nanaša zahtevek za plačilo preživnine, bila tožnici naložena denarna obveznost plačevanja preživnine v korist sina na podlagi pravnomočne sodne odločbe ter upoštevajoč specifične razmere, to je življenje družine v istem stanovanju, je materialnopravni zaključek, da je zaradi odsotnosti sporazuma med roditeljema o naturalni obliki preživninskega prispevka matere, njen prispevek mogoče šteti le kot darilo, zmoten.
Postopek za denacionalizacijo se začne v skladu z določbo 1. odstavka 61. člena ZDEN z vložitvijo zahteve za denacionalizacijo in je zato tudi odškodnino iz 2. odst. 72. člena ZDEN, ki je posledica v korist upravičenca končanega denacionalizacijskega postopka o vrnitvi poslovnih prostorov, mogoče zahtevati za čas od pričetka navedenega postopka dalje in torej ne že od uveljavitve ZDEN dalje.
Prav ima pritožba tožene stranke v delu, ko očita neupoštevanje odbitka davčnih obveznosti od izračunane bruto najemnine, kot podlage za izračun vtoževane odškodnine. Pritožbeno sodišče pa nima pomislekov, da je podlaga za izračun odškodnine povprečna vrednost tržnih najemnin po podatkih podjetij za promet z nepremičninami, saj pomeni odškodnina iz 2. odstavka 72. člena ZDEN povračilo zaradi nemožnosti uporabe oz. upravljanja premoženja in je tako kot podlago za izračun potrebno upoštevati vsaj utemeljeno pričakovano povprečno tržno najemnino, ki bi jo tožeča stranka nedvomno dejansko lahko prejemala, če bi v spornem obdobju že lahko upravljala s prostori.
umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povrnitev stroškov
O priznanju terjatve (izpolnitvi zahtevka), je upnik obveščen na naroku za preizkus terjatev. Tožnik ni dolžan povrniti nasprotni stranki pravdnih stroškov, če je tožbo umaknil takoj po naroku za preizkus terjatev.
Ko se razlaga pogodbeno (materialno) pravo, je potrebno izhajati iz trditvene podlage spora, s katero pravdni stranki začrtata na eni strani meje svojih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP) in ugovorov in na drugi izrazita svojo voljo glede vsebine spornih pogodb (99. čl. ZOR). Ali je tako izražena volja v konkretnem primeru upoštevana zaradi morebitne drugačne jasne izjave, pa je stvar presoje sodišča.
Tožena stranka si pravno napačno tolmači, da je veljavna le pismena pogodba - taka oblika je po zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) prej izjema. Gospodarske pogodbe se praviloma sklepajo kot distančni posel po telefonu, teleksu itd.
Tožnik je s tožbo uveljavljal škodo, ki mu je nastala zaradi kršitve pogodbenih obvez. Zato v tej zadevi ne gre za zapadlo terjatev, ki je verjetno izkazana z verodostojno listino in ni mogoče izdati plačilnega naloga ali izvršilnega sklepa iz 2. odst. 38. člena ZIP.
Upnik lahko uveljavi svojo terjatev le s tožbo.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da v paricijskem roku poravna upnikovo terjatev. Ker se s tem v izvršilnem postopku pravnomočno ugotovi obstoj terjatve, tožniku, ki razpolaga z verodostojno listino, na podlagi katere je mogoče zahtevati izvršbo, praviloma ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev mandatne tožbe. Enako velja tudi za zahtevek iz redne tožbe, ki temelji na verodostojni listini.
Sodišče napoti tretjega na pravdo v izvršilnem postopku v primerih, predvidenih v čl. 57 ZIP. Tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe in je omejena na predmet, na katerega je predlagana izvršba. Tretji mora v ugovoru navesti razloge, ki naj izpodbijajo izvršilni sklep. Le sporna vprašanja, navedena v ugovoru, se obravnavajo v pravdnem postopku in je ocena o tem, ali gre za sporno situacijo, prepuščena izvršilnemu sodišču. Zato je napotitveni sklep izvršilnega sodišča procesna predpostavka za pravdo.
Pogodbena stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, ima samo zahtevek na razvezo, ne pa tudi zahtevka na prilagoditev oziroma spremembo pogodbe. Razveze posojilne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščinah ni mogoče zahtevati samo v določbah o obrestih, ampak le v celoti.
Terjatve preko zajamčene plače in obresti od izhodiščne plače niso privilegirane terjatve po drugem odstavku 160. člena ZPPSL. Tudi zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije (Ur.l. RS štev. 25/97) predvideva (usklajeno z novelo ZPPSL) izplačilo neizplačanih plač zadnjih treh mesecev ter subrogacijsko pravico sklada le v takem obsegu - torej brez zamudnih obresti.
odstop terjatve s pogodbo - prehod stranskih pravic na prevzemnika
Ob cediranju kreditne terjatve na zavarovalnico, je cedent prenesel na prevzemnika tudi obrestno terjatev. Če je bil torej kreditojemalec v zamudi nasproti kreditodajalcu (cedentu), je v zamudi tudi proti zavarovalnici (cesionarju).
prednostne delnice - izključitev glasovalne pravice - kršitev pravice do glasovanja na skupščini delniške družbe - razveljavitev sklepov skupščine - dobri poslovni običaji
Ker je pravica do glasovanja pri prednostnih delnicah lahko izključena (302. čl. ZGD), mora takšna izključitev izhajati iz teksta statuta, ki opredeljuje razred prednostnih delnic brez glasovalne pravice.