pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dvojno razpolaganje z nepremičnino - solastnina - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - skupna gradnja - ustni dogovor o skupni gradnji - realizacija dogovora - dobrovernost pridobitelja
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik že prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pa je zato izgubil tako pravico do posesti kot pravico do uporabe nepremičnine in pravico do dejanskega razpolaganja z njo, v nasprotju z moralo in zato prepovedana v smislu drugega odstavka 4. člena ZTLR.
lastninska pravica ana nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču - dobrovernost graditelja - priposestvovanje - nedobroverni posestnik - ODZ - družbena lastnina
Glede na čas gradnje (od leta 1971 do leta 1975 oz. 1976) je treba v obravnavani zadevi uporabiti pravila ODZ. V sodni praksi Vrhovnega sodišča je že sprejeto stališče, da je lahko v času gradnje po uveljavitvi ZTLR nedobroverni graditelj z gradnjo na tujem zemljišču originarno pridobil lastninsko pravico le izjemoma pod pogoji iz 25. člena navedenega zakona, v nobenem primeru pa ni mogel na tak način pridobiti lastninske pravice nedobroverni graditelj z gradnjo na tujem zemljišču spričo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ v času pred uveljavitvijo ZTLR.
STVARNO PRAVO – ODZ – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0015922
ODZ paragraf 479, 1460 - 1464, 1477, 1479. SPZ člen 266. ZUreP-1 člen 110, 110/8. URS člen 2, 33, 67, 69.
nadomestilo za uporabo nepremičnine - odškodnina - neupravičena pridobitev - stvarna služnost - služnost - nepravilna služnost - priposestvovanje služnostne pravice - neodplačnost služnostne pravice - sprememba lastnika nepremičnine - dobra vera novega lastnika nepremičnine - sprememba zakonodaje - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
ODZ resda ni poznal pravnega termina služnosti v javno korist in v sedanji pravni teoriji uveljavljanih razvrstitev služnosti, vendar pa to ne pomeni, da tedanja zakonodaja tovrstnih primerov, kot je obravnavani, pravno ni urejala. ODZ je namreč v paragrafu 479 uredil t.i. nepravilne služnosti, za katere je značilno, da so po vsebini stvarne služnosti, ustanovljene zgolj v korist določenega subjekta. Tudi zanje so veljala pravila o priposestvovanju, saj ODZ priposestvovanja služnosti ni omejil le na prave stvarne služnosti (priposestvovati je bilo mogoče stvarne, neprave stvarne in osebne služnosti).
ODZ paragraf 943. OZ člen 58, 538, 538/1, 538/2. ZPP člen 318, 338, 338/2, 370, 370/3.
darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - teorija realizacije - konvalidacija - oblika pogodbe o prenosu nepremičnin - zamudna sodba
Prepustitev posesti na podarjeni nepremičnini, način njenega izvajanja in druge okoliščine utemeljujejo sklep, da je bila darilna pogodba v konkretnem primeru pretežno realizirana, zato je kljub pomanjkljivi obliki veljavna in za darovalkino pravno naslednico zavezujoča.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - poštena posest - dobra vera posestnika
Pogoje za zatrjevano priposestvovanje določajo pravila ODZ v paragrafih 1460 - 1471, po katerih se zahteva, da ima priposestvovalec stvar v posesti, da je njegova posest pravična, poštena in pristna in da je trajala ves po zakonu določen čas.
Posestnika, ki misli, da nepremičnina pripada drugemu, zato ni mogoče označiti za dobrovernega.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VS0015165
ODZ paragraf 938, 943, 956. ZN člen 47.
obličnost - darilo - darilna pogodba za primer smrti - volilo - darilna obljuba - notarski akt - realizacija darilne obljube
Po pravnih pravilih ODZ je darilna pogodba praviloma t. i. realni kontrakt in se zato za njeno sklenitev zahteva tudi dejanska izročitev stvari. Če do dejanske izročitve ne pride, gre za darilno obljubo, katere veljavnost (in iztožljivost) pa je vezana na strogo obličnost.
Če je darilna obljuba vključena v dedni dogovor, ki ima naravo sodne poravnave in je sestavni del pravnomočnega sklepa o dedovanju, je obličnostni zahtevi za njeno neposredno učinkovanje v smeri uresničitve končnega poslovnega namena strank že v celoti zadoščeno.
ODZ v paragrafu 956 opredeljuje darilo za primer smrti kot volilo, kar pomeni, da je lastninskopravni prenos nepremičnine (ki je predmet pogodbe) na obdarjenca odložen do trenutka smrti darovalca.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ
VS0014870
ODZ paragraf 326, 345, 1460 - 1477. ZTLR člen 28, 30, 45, 70, 72. SPZ člen 9, 10, 11, 24, 27, 28, 29, 41, 43, 45, 49, 101. ZD člen 132. ZZK-1 člen 6, 8. ZPP člen 7, 344.
priposestvovanje - dedovanje - dobra vera - dobroverni posestnik - načelo publicitete - vpis v zemljiško knjigo - zaupanje v zemljiško knjigo - domneva dobre vere - izvenknjižno priposestvovanje - opravičljiva zmota
Od vsakogar se pričakuje, da bo skrben ob pridobitvi posesti, preveč pa bi bilo zahtevati od posestnika, da tudi potem ko je posest pošteno pridobil, neprestano preverja svoj pravni položaj. Zato postane posestnik naknadno nedobroveren, če dejansko izve, da nima pravice do posesti in kljub temu z izvrševanjem posesti nadaljuje. Nasprotno posestnik ni nedobroveren, če je sicer obstajala možnost, da izve, da nima pravice do posesti, pa tega vseeno ni izvedel. Določeno skrbnost je treba zahtevati tudi od lastnika, ki mu je znana neskladnost med knjižnim in dejanskim stanjem in ki naj prepreči vzpostavljanje pogojev za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
predlog za dopustitev revizije - gradnja na tujem svetu – vlaganja v tujo nepremičnino - dogovor o skupni gradnji - ODZ - obstoj sodne prakse - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker sodna praksa glede vprašanja ali je bilo mogoče v času veljavnosti ODZ pridobiti lastninsko pravico na tuji nepremičnini na podlagi dogovora o skupni gradnji obstaja (II Ips 403/95, II Ips 291/99), je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
Zakon o agrarnih skupnostih člen 1. ZPVAS člen 1. ODZ paragraf 418. Zakona o zemljiških knjigah paragraf 21. ZPP člen 1.
sodna pristojnost - premoženjskopravni spor - lastninska tožba - ničnost razpolagalnega pravnega posla - ničnost zemljiškoknjižne izjave - obstoj pravnoposlovne volje - ugotovitev lastninske pravice - premoženje agrarne skupnosti - podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - vpis v zemljiško knjigo - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija
Do podržavljenja vsega premoženja agrarnih skupnosti ne glede na zemljiškoknjižni vpis je prišlo po samem zakonu z dnem uveljavitve Zakona o agrarnih skupnostih. Ker je bil v trenutku podržavljenja premoženja agrarne skupnosti v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine vpisan tretji, ki je je to pravico že prej izgubil, je izjava, da dovoljuje, da se parcela odpiše od nepremičnin v njegovi lasti in pripiše k nepremičninam, kjer je vpisana lastninska pravica za splošno ljudsko premoženje, le odraz tedanjega dejanskega lastniškega stanja.
Gre za premoženje, katerega vrnitev lahko člani agrarne skupnosti zahtevajo na podlagi določb ZPVAS in ZDen. Kdo je bil lastnik premoženja ob podržavljenju, je z vidika postopka vračanja premoženja predhodno vprašanje.
Po sodni praksi je kot veliko nehvaležnost mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno opravičujejo preklic darila. Zato je treba ob presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem.
ODZ paragraf 1175 - 1216. ZPP člen 184, 184/2, 184/3. ZOR člen 388.
dogovor o ustanovitvi skupne obratovalnice - družbena pogodba - delitev čistega dohodka (dobička) - zastaranje - pretrganje zastaranja
Po prenehanju skupne obratovalnice je bilo med pravdnima strankama sporno, ali in koliko čistega dohodka te obratovalnice je treba razdeliti. Gre za obračunsko pravdo, v kateri posamezne terjatve iz obratovanja skupne obratovalnice nimajo samostojne usode in jih tudi ni mogoče ločeno ali samostojno obravnavati. Tako znesek iz tožbe kot tisti iz vloge z 21. 2. 2001 imata isto podlago, saj gre v obeh za zahtevano delitev dobička iz obdobja v letu 1993 in prvih dveh mesecev v letu 1994. Zneska se vsaj prekrivata, zato v vlogi z 12. 2. 2001 ni prišlo do spremembe same istovetnosti zahtevka. V pretežnem delu je šlo le za dopolnitev in popravo navedb, ki so sicer res privedle do manjšega zvišanja zahtevka, vendar je že vložitev tožbe 27. 9. 1996 pretrgala tek zastaranja terjatve za razdelitev dobička.
SPZ člen 44, 44/2. ZPP člen 360, 360/1. ODZ paragraf 1468.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobra vera - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Pritožbeno sodišče je odgovorilo na vprašanje temelja pridobitve tožničine lastninske pravice na sporni parceli, opredelilo pa se je tudi do zemljiškoknjižnega stanja parcele kot tudi do priglašanja sporne parcele v zapuščinskem postopku.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 360, 360/1. ODZ paragraf 1640, 1468.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - zakonita posest - dobroverna posest - dolžina priposestvovalne dobe - sprememba zakona med tekom priposestvovalne dobe - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje
Zaradi delno drugačne nove ureditve v ZTLR je v sodni praksi nastalo nekaj dilem, katera pravila je treba uporabiti v primerih, ko je prišlo do spremembe zakona med samim tekom priposestvovalne dobe in kako ravnati z dolžino rokov. Ta vprašanja so bila razrešena s sprejemom načelnega mnenja na XXIII. skupni seji Zveznega sodišča, republiških vrhovnih sodišč in Vrhovnega vojaškega sodišča 14. in 15. 12. 1983. Ker je 20-letna priposestvovalna doba tako na podlagi pravnih pravil ODZ kot na podlagi ZTLR potekla v vsakem primeru leta 1989, je vprašanje, ali je mogoče in pravilno v tej zadevi uporabiti 10-letno priposestvovalno dobo iz ZTLR, pravno nepomembno.
Pritožbeno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP dolžno presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. V pritožbeni odločbi ni nujno ponoviti vseh dokaznih argumentov, ki jih je navedlo že prvostopenjsko sodišče, pa tudi ne ponoviti vseh pravnih predpisov, na katere se je pravilno oprlo prvostopenjsko sodišče. Dovolj je, da iz razlogov pritožbene odločbe izhaja, da se je pritožbeno sodišče seznanilo s pritožbenimi razlogi in da jih ni enostavno prezrlo.
Ugotovitev izpodbijanih sodb, da vlaganja pravdnih strank v skupni podvig niso predstavljala premoženja skupnega podviga, marveč strošek za njegovo izvedbo, je dejanska ugotovitev, ki je v revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati, morebitnih procesnih kršitev v zvezi z ugotovitvijo tega dejstva pa revident ne uveljavlja.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - dogovor o gradnji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji
Z adaptacijo oziroma gradnjo poslovnega prostora na tujem zemljišču, ki sta ga imela v najemu tožnika leta 1979 kot nedobroverna graditelja po paragrafu 418 ODZ nista originarno pridobila lastninske pravice.
Tožnika nista pridobila lastninske pravice na nepremičnini niti na pogodbeni podlagi, saj pogodba o pridobitvi (so)lastnine zaradi vlaganj v nepremičnino ni dokazana.
ODZ paragraf 1500.ZZK člen 5.SPZ člen 44.ZZKat člen 26.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost - trditveno in dokazno breme
Lastnik, ki ne poskrbi za vpis svoje pravice v zemljiško knjigo, s svojo opustitvijo nekdanjemu lastniku, ki je še vedno zemljiškoknjižni lastnik, daje priložnost za zlorabo. Zato v takšnem primeru prevlada interes tretjega - pridobitelja. Slednji mora biti dobroveren, pri čemer pa se dobra vera domneva.
Trditveno in dokazno breme je na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri.
Sodišče prve stopnje ni kršilo določb pravdnega postopka, ker ni izvedlo dokaza z izvedencem. Toženka izvedenca ni predlagala, sodišče pa dokazov ne izvaja po uradni dolžnosti.
služnost - služnost rabe - pridobitni način - vknjižba v zemljiško knjigo
481. paragraf ODZ določa vknjižbo v javnih knjigah kot pridobitni način, tako za stvarne kot osebne služnosti, saj med njimi ne dela razlike in glede služnosti le poudarja, da gre za stvarno pravico. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sporna služnost rabe ni nikoli nastala, ker ni bila nikoli vpisana v zemljiški knjigi. Zaradi tega tudi v nobenem primeru ne more biti utemeljen zahtevek za ukinitev služnosti.
ODZ člen 418. ZTLR člen 21, 24, 24/1.ZZK člen 5, 5/1.
prodaja tuje stvari – ničnost - pridobitev lastninske pravice – funkcionalno zemljišče – dobrovernost – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – originarna pridobitev lastninske pravice – pasivna legitimacija
Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le pošteni pridobitelj, ki je bil v dobri veri. V kolikor bo sodišče v novem sojenju ugotovilo, da je četrta toženka vedela, da vpisano stanje ne ustreza dejanskemu, in presodilo, da četrta toženka ni bila v dobri veri, da torej ni ravnala pošteno, tedaj ne bo varovana z načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Nato bo presojalo tožničin zahtevek za ugotovitev solastninske pravice glede na pravila o pridobitvi (so)lastninske pravice na podlagi zakona in če bo ocenilo, da je četrta toženka ravnala pošteno, se bo morala morebitna tožničina zunajknjižna zakonita pridobitev (so)lastninske pravice umakniti načelu zaupanja v zemljiško knjigo in tožnica svoje (so)lastninske pravice ne bo mogla uveljavljati proti četrti toženki.
Tožnica je uveljavljala tudi zahtevek za povrnitev premoženjske škode, ki se opira na različno dejansko in pravno podlago kot zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode. Dovoljenost revizije je zato treba za vsak zahtevek presojati ločeno in ne po seštevku vrednosti zahtevkov.
Pojem nedopustnega ravnanja ne obsega samo ravnanj, ki so v nasprotju z določenim predpisom ali splošnimi pravili pravnega reda, temveč tudi takšna, ki so v nasprotju z običajnimi normami obnašanja. Tožnica je s svojim ravnanjem (tujega in miroljubnega) pasa izzvala v tolikšni meri, da jo je napadel. Drugi vzrok je enakovreden prvemu vzroku za nastalo škodo (toženca sta opustila dolžno varstvo in nadzorstvo nad psom. V konkretnem primeru (oškodovanka je oseba z nižjimi intelektualnimi sposobnostmi) je standard skrbnosti sicer nekoliko manj strog od skrbnosti, ki se zahteva od povprečno skrbnega človeka, vendar do deljene odgovornosti pride pri vsaki stopnji krivde. Revizijsko sodišče nima pomislekov o ocenjeni soodgovornosti tožnice za nastalo škodo v višini 50 %.