pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest
Posest je dobroverna (poštena), če posestnik ne ve, ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova (drugi odstavek 72. člena ZTLR oziroma določba paragrafa 1463 ODZ). Pri tem se dobrovernost domneva (tretji odstavek 72. člena ZTLR in paragraf 328 ODZ).
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - aktivna legitimacija
ODZ je v paragrafu 418 za gradnjo na tujem svetu določal, da zgradba pripada zemljiškemu lastniku le, če je bila zgrajena brez njegove vednosti. Če pa je lastnik zemljišča vedel za gradnjo in je ni takoj prepovedal, pa sme od poštenega graditelja zahtevati le občno vrednost za svet. Ob taki materialnopravni ureditvi je sodišče druge stopnje pravilno razložilo, da je imela v času gradnje pravico uporabe na spornem zemljišču tožnica oziroma njena pravna prednica in ker tožnica v pravdi ni dokazala, da bi člani DPD ... gradili brez njene vednosti, niti da bila ona pravna naslednica DPD ..., je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da tožnica ni legitimirana za tožbeni zahtevek, da je pridobila lastninsko pravico z gradnjo. Ker je prizidke gradila DPD ..., bi bila le-ta legitimirana za tak tožbeni zahtevek kot ga uveljavlja tožnica v tej pravdi.
ZOR člen 262, 262/2, 266, 266/1, 567, 586, 590. ODZ paragraf 1175, 1207.ZSKZ člen 2.
zakup - podzakup - posledice prenehanja zakupa - poslovna odškodninska obveznost - povrnitev gmotne škode - izgubljeni dobiček - aktivna legitimacija - družbena pogodba - prenehanje družbe - pasivna legitimacija - občine kot pravni nasledniki občine
Zaradi prenehanja zakupne pogodbe je prenehalo podzakupno razmerje. Kmetijska zemljiška skupnost Občine S. je bila kot zakupnik in hkrati kot podzakupodajalec odškodninsko odgovorna podzakupniku za škodo zaradi neizpolnitve pogodbe. Tožene občine kot njeni pravni nasledniki so zato pasivno legitimirane za poslovno odškodninsko obveznost zaradi kršitve pogodbe.
Tožnik je na podlagi družbene pogodbe upravičen do dogovorjenega solastninskega deleža. Če so bili delovni prispevki toženke in njenega moža res večji (in zato denarni prispevki tožnika manjši), ima toženka izravnalni zahtevek, vendar le v denarju - sicer bi bil izključen dogovorjeni cilj družbe, da postanejo družbeniki solastniki zgrajene hiše - tožnik do ene polovice, toženka in njen mož pa skupaj do druge polovice.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest - revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dovoljenost revizija zoper sklep - zavrženje revizije
Vprašanje dobrovernosti posesti je materialnopravni zaključek, podlaga za tak zaključek pa so dejanske ugotovitve. Prav te posamezne dejanske ugotovitve toženkine revizija izpodbija kar pa ni dovoljeno, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
rok za vložitev tožbe - odgovornost za stvarne napake - prodaja - jamčevanje za napake - prehodne določbe ZOR - uporaba ODZ
Ker je obligacijsko razmerje med drugo toženko in tožnikom nastalo je pred uveljavitvijo ZOR, je treba za rešitev spora uporabiti pravna pravila ODZ. Po paragrafu 933 ODZ se mora jamčevalne zahtevke iz odplačnih poslov za nepremičnine sodno uveljaviti v treh letih od izročitve stvari. Pogodbo sta tožnik in toženka sklenila leta 1976, ko se je tožnik tudi vselil v sicer še nedokončan objekt, zato je dne 20.11.1978 vložena tožba vložena v okviru triletnega prekluzivnega roka.
gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - darilna pogodba
S podaritvijo spornega zemljišča, njegovo izročitvijo obdarjencu (pravnemu predniku tožnice) v posest, uporabo in dejansko razpolaganje, in ob upoštevanju dejstva, da je obdarjenec z vedenjem darovalca na podarjenem zemljišču zgradil objekt (Ljudski dom, katerega gradnja je potekala kar nekaj let), je nastal pravni položaj, ki ga opredeljuje pravno pravilo paragraf 418 ODZ.
ZOR člen 28, 28/1, 67, 67/1. ODZ paragraf 1175, 1212, 1215.OZ člen 990.ZNP člen 122, 122/3, 130.
družbena pogodba (societas) - prenehanje družbe civilnega prava - izstop družbenika - posledice prenehanja družbe - delitev skupnega premoženja - neupravičena pridobitev - subsidiarna narava pravil o neupravičeni pridobitvi - pogodbeno pravo
Pravna pravila v družbeni pogodbi ne dopuščajo uporabe določb o neupravičeni obogatitvi. Ko družba preneha (tudi z izstopom enega izmed dveh družbenikov, kot v obravnavanem primeru - pride do delitve njenega premoženja, torej kakor pri delitvi skupnega premoženja.
Pravna pravila ne omogočajo, da sme družbenik izstopiti iz družbe in zahtevati vrnitev oziroma poplačilo tistega, kar je v družbo vložil.
Pravila o družbi civilnega prava ne izključujejo možnosti delitve premoženja tako, da družbenik plača družbeniku, ki je izstopil, nek znesek, pri čemer pa gre še vedno za delitev premoženja, ne pa samo za (iz)plačilo tistega, kar je kakšen družbenik vložil v družbo.
prodaja - kupoprodajna pogodba - obličnost - ustna pogodba - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - prehod lastninske pravice - pridobitni način - konvalidacija
Tudi po pravnih pravilih bivšega ODZ se je lastninska pravica pridobila na podlagi določenega naslova in ustreznega pridobitnega načina. Tako je za prehod lastninske pravice na nepremičnini pogodba morala biti sklenjena v predpisani obliki in vpisana v zemljiško knjigo. Kupna pogodba sama po sebi še ni dala lastninske pravice. Že iz tega razloga je neutemeljen tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice. Tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine pa je neutemeljen zato, ker ni dokazana sklenitev kupne pogodbe. Če bi bila dokazana, bi bilo lahko pravno pomembno tudi vprašanje plačila kupnine, saj se je v sodni praksi v 60 letih prejšnjega stoletja že začela uveljavljati teorija o realizaciji pravnega posla. Napaka v obliki pravnega posla se je v takem primeru štela za ozdravljeno oziroma konvalidirano. Tudi v takem primeru pa samo na podlagi ozdravljenega pravnega posla ni prišlo tudi do prehoda lastninske pravice, saj je manjkal še pridobitni način.
povzročitev škode - odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival - ugriz psa - nevarna stvar - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Srečanje s priklenjenim psom v danih okoliščinah ne pomeni večje nevarnosti nastanka škode, saj situacija, ki se je tožniku zdela nevarna, dejansko ni predstavljala večje nevarnosti od povprečne. Tožnik, ki je imel druge možnosti umika pred psom, pa je ob srečanju s psom reagiral tako, da je odskočil čez ograjo in se pri tem poškodoval, je izbral pretiran in nevaren način umika pred psom.
Njegova zmotna ocena situacije in neprevidno ravnanje predstavljata njegov krivdni prispevek k nastanku njegove škode.
povrnitev škode - odgovornost za škodo po živali - ugiz psa - ustreznost nadzora nad psom - izključitev odgovornosti lastnika psa
Fizična zapora dovozne poti do stranskega hišnega vhoda s hkratno postavitvijo table z opozorilom na hudega psa izključi odgovornost lastnika psa, ki je napadel oškodovanca, ko je ta že obšel zaporo.
ODZ paragraf 1320.ZOR člen 192.ZZZDR člen 4, 102, 103.
povrnitev škode - odgovornost za škodo po živali - odgovornost lastnika psa - ugiz psa - opustitev nadzora nad psom - dolžnosti staršev do otrok - varovanje mladoletnega otroka - deljena odgovornost - sokrivda - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Na ugotovljenem dejstvu, da pes ni bil dovolj zavarovan, temelji toženkina odškodninska odgovornost.
Tožničina mati, ki je vstopila v zlatarski lokal, mladoletno tožnico pa pustila zunaj, je svojo dolžnost varovanja otroka opravljala premalo skrbno. Posledica tega je bila, da je mladoletna tožnica prišla do vrat pesjaka in s tem v doseg toženkinega psa, ki jo je poškodoval.
ZD člen 107, 107/1, 107/2, 107/3, 112, 112/2, 137,137/3.OZ člen 558, 567, 1060.
izročilna pogodba med izročevalcem in osebo, ki ni njegov potomec - obličnost - overitev pogodbe pri notarju - preužitkarska pogodba
Razlogi za strožjo obličnost izročilnih pogodb ob pogojih iz 107. člena ZD v primerjavi s takšnimi pogodbami, ki niso sklenjene med prednikom in potomcem, so med drugim v tem, da gre pri potomstvu za zakonite dediče prvega dednega reda z učinki glede veljavnosti pogodbe, če se (ne) strinjajo z njo vsi potomci in posvojenci, oziroma glede neokrnjenosti pravice izročevalčevega zakonca do nujnega deleža. Nadalje, strinjanje potomcev in posvojencev z izročilno pogodbo lahko pomeni po vsebini odpoved dedovanju glede izročenega premoženja, za takšno dejanje pa je spet potrebna sodna overovitev. Če se omenjene osebe ne strinjajo s pogodbo oziroma ne sodelujejo pri njeni sklenitvi, je moral sodnik pogodbeni stranki opozoriti na posledice tega dejstva. Vse našteto ne pride v poštev pri sklenitvi pogodbe med prevzemnikom in tretjo osebo ali sorodnikom, ki ni izročevalčev potomec.
povrnitev škode - odgovornost lastnika stavbe - zdrs snega s strehe stavbe
Odškodninska odgovornost za škodo, nastalo zaradi zdrsa snega s streh, ni urejena s posebnimi predpisi. Zato je potrebno odgovornost za tako škodo presojati po pravilih civilnega (odškodninskega) prava - torej po 154. in naslednjih členih ZOR.
Ustreznost spremembe preživljančeve pravice v dosmrtno denarno rento po drugem odstavku 121. člena ZD, se ugotavlja tudi po objektivnem kriteriju.
Služnost stanovanja lahko preneha na podlagi tako imenovanega priposestvovanja prostosti (tretji odstavek 58. člena ZTLR oziroma pravilo paragrafa 1479 ODZ ali zaradi neizvrševanja le pod pogojem, da se lastnik izvrševanju protivi, upravičenec pa svoje pravice ne uveljavi v treh zaporednih letih.
ZD člen 121, 121/2. ZTLR člen 58, 58/3. ODZ paragraf 1479, 1488.
služnost stanovanja - prenehanje služnosti stanovanja - preužitek - sprememba pravice služnosti v dosmrtno denarno rento
Služnostna pravica stanovanja preneha po pravilu paragrafa 1488 ODZ (prvi odstavek 58. člena ZTLR), če se zavezanec protivi izvrševanju služnosti, upravičenec pa ne uveljavi svoje pravice v treh zaporednih letih.
Pravni pomen določbe "če to ustreza" pogodbenima strankama iz drugega odstavka 121. člena ZD, je treba ocenjevati tudi objektivno, ob upoštevanju vseh okoliščin primera in tudi namena norme, da bi se dogovorjeno trajno razmerje ohranilo v drugi obliki.
povzročitev škode - odgovornost za škodo po živali - krivdna odgovornost lastnika psa - ugriz psa - opustitev nadzorstva - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da se je toženkin pes izmuznil, je logična ugotovitev, da ni poskrbela za ustrezno varstvo in nadzor svojega psa in da je po splošnih načelih o povzročitvi škode odgovorna za povzročeno škodo (prvi odstavek 154. člena ZOR). Za škodo, ki jo povzročijo živali, so se tedaj uporabljala tudi pravna pravila Občnega državljanskega zakonika iz leta 1811, v katerem je posebej navedeno, da je za primer, če žival koga poškoduje, odgovoren tisti, kdor ga redi (paragraf 1320 ODZ). Ker toženka ni dokazala, da je njenega psa dražila ali izpodbodla tožnica, ki je hodila z možen, ki je vodil manjšega psa na povodcu, ni nobenih razlogov za trditev, da je soodgovorna za nastalo škodo. Javni red pač zahteva, da je treba pse voditi na povodcu, kar je tožnica upoštevala, toženka pa ne.
darilo - preklic darila - velika nehvaležnost - pravice in dolžnosti zakoncev - medsebojna pomoč zakoncev - razveza zakonske zveze
Sodišči 1. in 2. stopnje sta ugotovili, da je bil tožnik sposoben skrbeti sam zase in da je imel dovolj denarja za preživljanje. Ta ugotovitev je pomembna za presojo toženkinega ravnanja. Če bi namreč brez utemeljenega razloga zapustila tožnika bolnega, potrebnega pomoči in v denarni stiski, bi bilo mogoče tako ravnanje opredeliti kot razlog za preklic darila. Toda toženka se je odselila zaradi nevzdržnih razmer v zakonu, zaradi česar je bila zakonska zveza tri mesece kasneje razvezana. V razmerah, ko je bil tožnik sposoben skrbeti zase in je imel dovolj sredstev za preživljanje, ni bila dolžna vztrajati v nevzdržni zakonski skupnosti s tožnikom.
Zakon določa, da je posest dobroverna (poštena po pravnih pravilih Občnega državljanskega zakonika, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Revizija ima prav, da je treba v takšnih primerih dognati opravičljivost zmote. V obravnavanem primeru pa po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ni šlo za to, da prvotna tožnika ne bi vedela, da sporna zemlja ni njuna, niti za to, da tega ne bi mogla vedeti, ker sta pač vedela, da je nista kupila. Pri njima je šlo za tako imenovano nepristno posest (possessio vitiosa), o kateri se govori, kadar je pridobljena, poleg drugih primerov, z zlorabo zaupanja. Ko je toženka dopuščala prvotnima tožnikoma uporabo sedaj spornih parcel, tega zaupanja ne bi smela zlorabiti za njuno prisvojitev.
Odločilni dejanski ugotovitvi o pomanjkanju tožnikove dobre vere vsaj od leta 1970 dalje in nedokazanosti posestnih dejanj v obdobju pred letom 1963 sta po takrat veljavnih pravnih pravilih bivšega ODZ narekovali zavrnitev tožbenega zahtevka. Nedobrovernost posestnika je tudi po 28. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6/80, 36/90) ovira za pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.