pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - doba priposestvovanja - načelno pravno mnenje - enotna sodna praksa
Po letu 1960 (ko je bilo sprejeto znano načelno pravno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča bivše Jugoslavije o dolžini za priposestvovanje potrebne dobe) se je na celotnem ozemlju takratne države upoštevalo enotno pravno pravilo, po katerem znaša pri nepremičninah za priposestovanje potrebna doba 20 let (in ne več daljši roki, ki so bili predpisani s prejšnjimi predpisi). Po takšnem pravnem pravilu se od 1960. leta dalje za izračun priposestvovalne dobe niso več uporabljali prejšnji predpisi, kot so bili ODZ, italjanski CC idr.
zakup poslovnih prostorov - najemna pogodba - užitek - uživalčeve pravice - najemnina - smrt uživalca - uporabnina
Smrt enega od pogodbenikov zakupnega razmerja na to razmerje običajno (torej če ni drugače dogovorjeno) ne vpliva, ker se to nadaljuje z dediči (umrlega pogodbenika). To je razumljivo, ker se lahko dedujejo pravice in obveznosti. Pri užitku je stvar drugačna. Užitkar sicer lahko da stvar, na kateri ima užitek, v zakup (najem). Na druge tako prenese svoje pravice. Vsa ta razpolaganja pa so časovno omejena, ker ugasnejo s smrtjo užitkarja. Še drugače povedano: upravičenja užitkarja se ne dedujejo, tu se z njegovo smrtjo nič ne prenaša na druge (dediče). Tožnica v našem primeru je bila lastnica polovice lokala in z materino smrtjo je odpadlo z njega le breme (užitka). Najemno (zakupno) razmerje, kadar je njegov predmet užitek, je tako drugačno od najema (zakupa) po ZOR-u oziroma po Zakonu o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Tudi toženec po materini smrti ni več najemojemalec celega lokala, kot je bil prej. Sedaj uporablja polovico (svojega) lokala kot lastnik. Prvotnega (z materjo)
sklenjenega pogodbenega razmerja potemtakem ne more biti več.
Po sodni praksi je pravna podlaga darilne pogodbe v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib pri darilni pogodbi je lahko zato tako pomemben, da brez njega do daritve ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib del pravne podlage take pogodbe. Ker posla brez podlage ni (prvi odstavek 51. člena ZOR), obstoječ posel preneha veljati, če je zaradi pozneje nastalih okoliščin odpadla pravna podlaga. V posledici takega stanja morata stranki prejeto vrniti oziroma nadomestiti vrednost prejetega. Tako obveznost določa četrti odstavek 210. člena ZOR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VS06083
ZTLR člen 21, 41.ZPP člen 367, 374, 377.ZOR člen 12, 18. ODZ paragraf 1500.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - pridobitni način - dobra vera - vpis pravice v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - konkurenca pravnih naslovov - publicitetno načelo - načelo zakonitosti
Pravno pravilo 1500 ODZ ne ureja konkurence pravnih naslovov domnevnih lastnikov glede na pravno moč (zakon, pogodba). Gre za določbo zemljiškoknjižnega prava, ki izpeljuje publicitetno načelo in načelo zakonitosti vpisa v zemljiško knjigo. Namen teh dveh načel je varstvo pravnega prometa. Čeprav je bila lastninska pravica pridobljena na originaren način in prej kot lastninska pravica na derivativen način, ima slednja zaradi vpisa v zemljiško knjigo prednost.
Čeprav ZTLR pri derivativni pridobitvi lastninske pravice dobre vere ne omenja, je ta ena od predpostavk za zakonitost vpisa.
Šteje se, da se tisto, kar je vpisano v zemljiško knjigo, tudi resnično in popolno. Zato se tudi dobra vera tistega, ki je vpisan, domneva, in mora tisti, ki trdi nasprotno, to dokazati.
Obligacijskopravna načela ravnanja v pravnem prometu so kot splošna pravna načela poštenega ravnanja uporabna tudi v stvarnopravnih oziroma zemljiškoknjižnih razmerjih, nimajo pa prednosti pred načeli s tega področja.
ZOR člen 17, 262, 262/1. ODZ paragraf 521, 522, 1479, 1488.
pridobitni način - pravni posel - ustanovitev osebne služnosti
Osebna služnost se lahko ustanovi tudi s pogodbo, kot pravnim naslovom. Vendar brez vpisa v zemljiško knjigo, to je pridobitnega načina, služnost ne nastane. Ker tožnica v zemljiški knjigi še ni vpisana kot upravičenka sporne osebne služnosti, je s tožbo upravičeno zahtevala od toženk izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis služnostne pravice, torej izpolnitev pogodbe.
ZOR člen 10, 211. ZGD člen 5, 5/2. ODZ paragraf 1175.
neupravičena pridobitev - kondikcija - družbena pogodba - societas - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - elementi družbene pogodbe
Dogovor med d.o.o. A in d.o.o. B ter družbeniki d.o.o. A o delnem opravljanju finančnih poslov d.o.o. B za d.o.o. A; o razdelitvi opravljanja dejavnosti d.o.o. A med njenimi družbeniki in njihovi enakomerni udeležbi pri ustvarjeni denarni razliki v d.o.o. A; o subsidiarni odgovornosti družbenikov d.o.o. A za dolgove d.o.o. A do d.o.o. B in njihovi skupni rešitvi pravnih in finančnih vprašanj v slučaju prenehanja d.o.o. A, vse to za dosego skupne koristi -
predstavlja družbeno pogodbo iz paragrafa 1175 ODZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - sosedsko pravo - močnejša pravica - sodna ureditev meje - mejna pregrada
Samostojen objekt, ki razmejuje sosednji zemljišči, je tipična mejna pregrada, za katero je treba uporabiti režim iz pravnega pravila par. 854 ODZ o domnevani skupnosti. Izgradnja mejne pregrade, ki po volji obeh mejašev kot soinvestitorjev razmejuje sosednji zemljišči, ima za posledico tako močnejšo pravico, da teče meja po sredini mejne pregrade, in to ne glede na vprašanje ali je bila pregrada zgrajena na prejšnji mejni črti ali z delnim zamikom v eno oziroma drugo stran.
povzročitev škode - odškodninska odgovornost lastnika živali - opustitev nadzora nad psom - vmesna sodba
Občni državljanski zakonik (paragraf 1320), ki se še vedno uporablja, vsebuje posebna določila za škodo, ki jo povzročijo živali in nalaga odgovornost tistemu, ki živali redi, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Toženec tega ni dokazal, prav tako pa tudi ni dokazal, da bi bil tožnik pred nesrečo dražil toženčevega psa.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 206, 206/3. ODZ paragraf 1319.SZ člen 22, 22/1, 22/3, 24, 26, 33.ZDen člen 78, 78/1.
stavbna škoda - odgovornost za škodo, nastalo zaradi nevzdrževanja stavbe - odgovornost solastnikov - posest nepremičnine - pasivna legitimacija - denarna odškodnina
Na odločitev o pasivni legitimaciji prvega toženca za tožnikovo škodo ne more vplivati trditev, da ni bil dejanski posestnik nepremičnine. Revizijsko sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru velja specialna določba tretjega odstavka 22. člena SZ, ki določa, da so pri upravljanju stanovanj v pravicah in obveznostih (mednje sodi tudi vzdrževanje stavbe) lastniki izenačeni ne glede na to, ali v stanovanju prebivajo ali ne. Gre torej za v zakonu posebej poudarjeno obveznost lastnikov, da morajo skrbeti za vzdrževanje stavbe (prvi odstavek 22. člena, 24. in 26. ter 33. člen SZ) tudi, če stanujejo drugje.
Prispevek k nezgodi ni odvisen samo od višine solastninskih deležev obeh tožencev. Te bodo solastniki lahko upoštevali v notranjem razmerju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODZ - USTAVNO PRAVO
VS05762
ODZ paragraf 1175.ZOR člen 210, 566. ZPP (1977) člen 11.URS člen 25.
razlogi za revizijo - pravni pouk v odločbi sodišča druge stopnje - pravica do pravnega sredstva - izredna pravna sredstva - družbena pogodba - namensko posojilo - pravna podlaga - odpadla pravna podlaga - pretrganje zastaranja
Ugovor, da sodba druge stopnje nima pravnega pouka, na revizijski stopnji ni več upošteven, pa tudi ne utemeljen revizijski razlog. Sodba sodišča druge stopnje je pravnomočna in zoper pravnomočno sodbo ni rednih pravnih sredstev. Le za redna pravna sredstva velja obveznost sodišča, da nanje stranki v pravnem pouku na koncu sodbe opozori oziroma ju o njih poduči (11. člen ZPP, 25. člen Ustave Republike Slovenije - pravica do pravnega sredstva).
Morebitno vprašanje o tem, katera pravna kvalifikacija (po 566. členu ZOR ali po pravnem pravilu paragrafa 1175 in sledečih ODZ) je pravilna, za končno odločitev ni bistveno.
dogovor o skupni gradnji - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - pridobitev solastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino - pritikline - superficies solo cedit
Osnovni pogoj za uporabo pravnega pravila paragrafa 418 ODZ je, da je graditelj v dobri veri, da torej ne ve, da gradi na tujem svetu.
Tožnika sta vedela, da vlagata v tujo nepremičnino, saj sta zatrjevala očetovo soglasje za tako vlaganje.
Pri prezidavah, dozidavah, nadzidavah ali adaptacijah obstoječega objekta je mogoče govoriti o novi stvari v smislu pravnega pravila paragrafa 418 ODZ le v primerih, ko gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali ko gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Povečanje za bivanje uporabne površine v stanovanjski hiši ali ureditev dodatnega stanovanja poleg že obstoječega ne spremeni identitete hiše. Kljub tej spremembi ostaja še vedno hiša s prvotnim namenom, saj sprememba omogoča le uporabo stanovanjskih prostorov več stanovalcem oziroma ugodnejšo uporabo enakemu številu stanovalcev.
ZUKZ člen 1, 1/1, 19, 20, 20-8. ODZ paragraf 983, 1333.ZOR člen 575.
posojilo - zamudne obresti - vrnitev posojila - uporaba tujega prava - razmerje z mednarodnim elementom - navezne okoliščine - pogodbene obresti - obrestna mera zamudnih obresti - zakonite zamudne obresti - avtonomija volje pogodbenih strank - pravo kraja sedeža posojilodajalca
Za presojo pogodbenega razmerja z mednarodnim elementom se glede na pravilo o avtonomiji strank. kot subjektivni navezni okoliščini uporabi tisto pravo, ki sta ga pogodbeni stranki izbrali. Če stranki ne zatrjujeta, da sta se dogovorili o uporabi prava, posebnih okoliščin, ki bi napotovale na drugo pravo, pa ni, se za posojilno pogodbo uporabi pravo kraja, kjer je imel posojilodajalec ob prejemu ponudbe prebivališče oziroma sedež.
Zakon o dedovanju oziroma pravila ODZ, ki so urejala darilno pogodbo ni določal oblike preklica darila. Zato je utemeljen sklep, da preklica ni bilo potrebno uveljavljati s tožbo, pač pa se je morala s tožbo zahtevati le vrnitev preklicanega darila (dajatvena tožba), če obdarjenec darila ni vrnil prostovoljno.
Obveznost vrnitve izročenega premoženja (106. člen ZD) nastopi na podlagi izročevalčevega preklica, kadar je ta utemeljen. Ni utemeljenih pravnih razlogov, da se ne bi navedeni pogoji preklica pogodb in vrnitve izročenega premoženja enako presojali tudi v primerih, ko je prednik z darilno pogodbo izročil obdarjencu svoje premoženje ali del in si izgovoril pravico brezplačnega stanovanja in dosmrtne oskrbe in podobno, obdarjenec pa prevzetih obveznosti zatem ni izpolnjeval.
Pri ustnem dovoljenju tožencu za uporabo samske sobe do preklica je šlo za prekarij.
Toženec, ki je v času vložitve tožbe nezakonito zasedal bivalniške prostore, je te v stanovanje preurejene prostore nezakonito zasedal tudi v času izdaje sodbe, saj še vedno z lastnikom stanovanja nima sklenjene najemne pogodbe.
ZTLR člen 20, 28, 28/4, 30, 30/2. ODZ paragraf 1468.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - darilna pogodba - priposestvovanje - priposestvovalna doba
Priposestvovanje ureja ZTLR v 28. členu, kjer v četrtem odstavku omogoča pridobitev lastninske pravice dobrovernemu posestniku nepremičnine po preteku dvajsetih let. Po pravnem pravilu paragrafa 1468 ODZ je znašala najdaljša priposestvovalna doba 30 let, toda z načelnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča je bila skrajšana na 20 let (načelno mnenje z dne 4.4.1960 - Zbirka sodnih odločb, št. V/1 - 1960). Ker se dobrovernost posesti domneva, je moral toženec dokazati posest, tožnik pa je lahko dokazoval, da ni bila dobroverna. Tožniku je uspelo dokazati, da je bil toženec v slabi veri od leta 1983 dalje, tožencu pa je uspelo dokazati, da je izvajal posest na spornem zemljišču vsaj 20 let pred tem.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobroverna posest - pridobitni način - vpis pravic v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - izročilna pogodba - konkurenca pravice pridobljene s priposestovanjem in s pogodbo, vpisano v zemljiško knjigo
Če ni dobroverne posesti, ni priposestvovanja. Tudi če bi tožnik dokazal izvenknjižno pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja pred toženkinim vpisom v zemljiško knjigo, ne bi mogel uspeti v tej pravdi, ker toženko v skladu s pravnim pravilom par. 1500 ODZ (sedaj 4. odstavka 5. člena Zakona o zemljiški knjigi) ščiti njena dobra vera.
Smisel nadzorovanja psa je, da se mu prepreči, da bi koga poškodoval. Zato nadzorovanje psa v smislu pravnega pravila paragrafa 1320 ODZ vključuje tudi skrb za to, da je pes zanesljivo priklenjen ali da bi bilo sicer poskrbljeno, da ne bi mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici.
ODZ paragraf 1203.ZOR člen 10, 17, 206, 206/4, 208.
solidarna odgovornost - odškodnina - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodbena kazen - alternativna vzročnost - pacta sunt servanda - lex specialis - odgovornost za dolgove družbe
Tožena stranka ima prav, da je lex specialis za urejanje pravnega režima dolgov v družbi pravno pravilo par. 1203 ODZ, ki določa, da je vsak družbenik udeležen v dolgovih družbe le v sorazmerju s svojim deležem na premoženju družbe (toženec glede na število članov družbe tedaj le do 1/4). Nima pa tožena stranka prav, da pravno pravilo par. 1203 ODZ izključuje uporabo določb Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) o pogodbeni kazni in solidarni odgovornosti več oseb za isto škodo.
Škodo, ki je nastala tožeči stranki zaradi protipogodbenega ravnanja članov ansambla "X" (ali pa enega od njih), je tedaj tožeči stranki povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so med seboj povezane. Zato te osebe (v konkretnem primeru člani ansambla "X") za povzročeno škodo odgovarjajo solidarno (četrti odstavek 206. člena ZOR). Ni izključeno, da je tožencu z izpodbijano sodbo naloženo večje plačilo, kot pa znaša njegov delež v notranjem razmerju dolžnikov. Če je temu tako, lahko od vsakega od ostalih solidarnih dolžnikov (ostalih članov ansambla "X") zahteva, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj (208. člen ZOR).
tožba na ugotovitev solastninske pravice - skupna gradnja
Ker je bilo ugotovljeno, da glede na opravljeno gradnjo predstavljata hiša in hlev novi stavbi, ki sta nastali v soglasju obeh pravdnih strank, da sta stranki tedaj živeli v skupnosti in da znaša vrednost tožničinih vlaganj več kot 2/3 sedanje vrednosti nepremičnine, je tožničin stvarnopravni zahtevek, da je solastnica obeh stavb do 2/3, utemeljen. Tožničin zahtevek ima podlago tudi v pravilih ODZ. Tako sme lastnik zemljišča, ki je vedel za gradnjo in je ni takoj prepovedal poštenemu graditelju, terjati le vrednost zemljišča (pravilo 418. paragrafa ODZ). Za uporabo tega določila, ki daje lastninsko pravico graditelju, so v tem primeru podane potrebne predpostavke (toženka ne le da ni prepovedala gradnje, nasprotno, po ugotovitvah sodišč nižjih stopenj je z njo soglašala).
ODZ paragraf 328, 1468. ZTLR člen 28, 72. ZPP (1977) člen 221, 221/3, 385, 385/3.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest - prposestvovalna doba - načelno pravno mnenje - revizija - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Dobroverna posest, se domneva tako po paragrafu 328 ODZ kot po 72. členu ZTLR. Dokazno breme, da ta domneva ni resnična, je bilo po tretjem odstavku 221. člena ZPP 1977 na tožencu, ki pa sodišč prve in druge stopnje ni uspel prepričati, da bi pokojna A. S. izvajala doživljenjsko posest na sporni parceli zaradi ustne pogodbe in da bi njeni nasledniki za to vedeli.