ZOR člen 137, 137/2, 138, 454, 454/1. ODZ paragraf 431, 920, 920/2, 1053. ZTLR člen 33.
prodaja - delna nemožnost izpolnitve - nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - zaplemba nepremičnine - denacionalizacija - vrnitev zaplenjenega premoženja - vzdrževanje obveznosti v veljavi
Ko je v letu 1957 prišlo do zaplembe gozda, bi kupec lahko ravnal po pravnem pravilu drugega stavka paragrafa 920 bivšega ODZ oziroma kasneje po drugem odstavku 137. člena ZOR. Izpolnitev pogodbe je bila v njeni sklenitveni fazi in še nekaj let kasneje možna. Zaplemba je povzročila naknadno nemožnost spolnitve, za katero pa ni bila odgovorna nobena od pogodbenih strank. V takem primeru je naknadna delna nemožnost v sami spolnitveni fazi kupcu po prejšnjih pravnih pravilih omogočala odstop od pogodbe. Enako možnost ima tudi po sedaj veljavnem drugem odstavku 137. člena ZOR, po katerem lahko razdre pogodbo ali pa ostane pogodba v veljavi, ima pa pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti. Tako zakonsko besedilo pomeni, da ne gre za razveljavitev pogodbe, saj je ta bila veljavno sklenjena in je bila izpolnitev v sklenitveni fazi tudi možna, pač pa gre za razvezo pogodbe zaradi kasneje nastale nemožnosti izpolnitve. Da pride do razveze pogodbe, je potrebno aktivno ravnanje prizadete pogodbene stranke. Tožnikov oče in tožnik kot njegov pravni naslednik nista tako ravnala. Nasprotno, vztrajala sta pri izpolnitvi pogodbe in sta kljub zaplembi sporni gozd še dolga leta koristila. Zato v obravnavani zadevi uporaba navedenih pravnih pravil oziroma zakonskih določb ne pride v poštev. Revizijsko sodišče se strinja z razlogi pritožbenega sodišča, da se je zaradi uveljavitve ZDen in vrnitve zaplenjenega premoženja toženki izkazalo, da je šlo le za začasno, čeprav dalj časa trajajočo delno nemožnost spolnitve pogodbe. Sedaj je spolnitev pogodbe mogoča.
Tožnik se je odločil za vložitev negatorne konfesorne tožbe, s katero od nelastnika zahteva, da preneha z onemogočanjem izvrševanja njegove osebne služnosti. Ker je tožnikova služnostna pravica dosmrtnega užitka hiše vpisana v zemljiški knjigi, učinkuje zoper vsakogar. Tak učinek pa ni enostranski, temveč velja tudi v zrcalni smeri. Vsak, ki ima pravni interes, lahko ugovarja, da je v zemljški knjigi sicer vpisana služnostna pravica kasneje prenehala obstajati, da je torej ni več. Služnostne pravice nastajajo in prenehajo tudi izvenknjižno. Pravna podlaga nastanka ali prenehanja ni samo pogodba, ampak tudi izpolnitev v zakonu določenih pogojev. Gre za originaren način nastanka ali prenehanja služnostne pravice. Na tak način se služnostna pravica pridobi s priposestvovanjem zaradi 20-letnega izvrševanja, izgubi pa se prav tako s takoimenovanim priposestvovanjem prostosti na podlagi 20-letnega neizvrševanja. Do njenega prenehanja pride ne glede na predhodni vpis v zemljiško knjigo, torej na podlagi samega zakona.
Pes je ugriznil tožnico v roko, ko ga je krmila v svoji drvarnici, kamor ga je zaprla pred tem samolastno. Do pasjega ugriza je tako prišlo v njeni sferi in zaradi njenega ravnanja. Vzročna zveza med toženčevo opustitvijo (v smislu pravila paragrafa 1320 ODZ) in škodnim dogodkom, je bila pretrgana z ravnanjem tožnice. Zato niso bili podani vsi potrebni elementi civilnega delikta, da bi bil toženec lahko odškodninsko odgovoren tožnici za posledice pasjega ugriza.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ
VS04747
ODZ paragraf 431. ZTLR člen 33.ZD člen 132. ZPP (1977) člen 5, 7, 8, 354, 354/2-13, 359, 373, 373-4.URS člen 22, 25.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - izstavitev zemljiškoknjižne listine - izpolnitev obveznosti - zaplemba nepremičnine - dedovanje nacionalizirane nepremičnine bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pravica do sodnega varstva - odgovor na pritožbo - sodba sodišča druge stopnje - sprememba sodbe sodišča prve stopnje
Tožničina pritožba (s katero se je uveljavljala zgolj zmotna uporaba materialnega prava) je bila vročena tožencem, ki so imeli pravico do odgovora na pritožbo (359. člen ZPP). Smisel odgovora na pritožbo je v možnosti nasprotnika pritožnika, da v njem izpodbija razloge, ki jih je uveljavljal pritožnik ter tako v odgovoru opozori na vse okolnosti spora (da bi postalo pri zanj ugodni sodbi). Seveda pa je od posamezne stranke odvisno, ali tudi uveljavlja procesne pravice, ki so ji dane (v tem primeru po podatkih spisa toženci odgovora na pritožbo niso vložili). Ob takem dejanskem in procesnopravnem stanju niso utemeljena revizijska izvajanja, da toženci niso imeli možnosti uveljavljati svojih pravic v postopku na drugi stopnji, da so zaradi spremembe sodbe na drugi stopnji prikrajšani za pravico do pritožbe in da so bila s tem kršena določila 7. in 8. člena ZPP.
Obravnavana nepremičnina je bila nesporno zaplenjena v kazenskem postopku leta 1945 predniku tožencev ter jim je bila kot dedičem pokojnega I. F. vrnjena s sklepom sodišča (21.11.1994). S sodno odločbo je bilo le vzpostavljeno prvotno premoženjsko stanje prednika tožencev, ki so ga nasledili kot univerzalni dediči. S tem pa so skladno z določilom 132. člena Zakona o dedovanju vstopili v vse njegove pravice in tudi obveznosti (tako kot tožnica na drugi strani po pokojnem J. P.). S tem so toženci postali tudi zavezanci iz pogodbe z dne 6.12.1943. Z revizijo izpodbijani del odločitve ima naravo obligacijskopravnega spora.
Revizijsko sodišče sprejema presojo sodišča druge stopnje, da se je po določbah Občega državljanskega zakonika pridobila lastninska pravica na podlagi pravnega posla in z izročitvijo (premičnine)
oziroma z vpisom lastninske pravice v zemljiški knjigi (pri nepremičninah) in kar sedaj določa 33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
ZOR člen 154, 191, 192, 200, 203. ODZ paragraf 1320.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost lastnika psa - opustitev nadzora nad psom - ugriz psa - zmanjšanje odškodnine - stopnja krivde - huda malomarnost - negmotna škoda - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
ZOR v svojih določbah ne pojasnjuje oblik lažje in hude malomarnosti. Vsebino teh nedoločnih pojmov določajo pravni standardi. Po teh standardih gre za lahko malomarnost (navadno nepazljivost), kadar storilec oziroma povzročitelj škode zanemarja tisto pazljivost, ki se pričakuje od običajno skrbnega človeka. Za hudo malomarnost pa gre, kadar povzročiteljevo ravnanje odstopa od ravnanj povprečnega (normalno skrbnega) človeka (in torej presega navadno malomarnost in je vrsta skrajne nepazljivosti).
Prosto gibanje psice po zaprtem dvorišču zanesljivo ne more predstavljati lastnikove hude malomarnosti, kadar pride do pasjega ugriza zunaj dvorišča.
ZTLR člen 28, 28/4. ODZ paragraf 1460, 1493, 1500.ZZK člen 5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobrovernost
V pravnem prometu se sicer res domneva, da je lastnik nepremičnine tista oseba, ki je vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica in ne oseba, ki ima nepremičnino v posesti. Namen vpisa v zemljiški knjigi je namreč publikacija lastništva. Vendar pa se na načelo zaupanja v zemljiško knjigo lahko sklicuje le tisti, ki ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da je lastnik kakšna tretja oseba. Po pravnem pravilu paragrafa 1500 ODZ, ki se je še uporabljalo v času teka priposestvovalne dobe za sporno nepremičnino, "pravica, pridobljena s priposestvovanjem ali zastaranjem, ni smela biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem ali zastaranjem pridobljena pravica vpisana" (to pravilo je sedaj uzakonjeno v četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS št. 33/95). Na navedeno pravilo pa se toženec po zaključkih sodišč nižjih stopenj ne more sklicevati, ker bi glede na okoliščine primera lahko vedel v času sklepanja kupoprodajne pogodbe, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na spornem zemljišču izvenknjižno (s priposestvovanjem).
Neutemeljeno je toženčevo stališče, da njegova pismena izjava z dne 2.5.1990 ni veljaven vrednostni papir, saj ji sodišče take veljave ni pripisalo. Povsem pravilno jo je opredelilo kot zadolžnico v smislu pravnega pravila 1001. paragrafa ODZ. Upoštevalo jo je kot dokazno listino, ne pa kot vrednostni papir. Tudi zato se toženec neutemeljeno sklicuje na 323. člen ZOR.
Če bi tožeča stranka želela uveljavljati ničnost navideznega posla in veljavnost prikritega posla ter sklenitev prodajne pogodbe z njo, bi morala tožiti obe stranki te pogodbe.
V pravnem redu Republike Slovenije fiduciarni posli niso posebej urejeni. Vendar pa glede na pretežno dispozitivno naravo obligacijskih norm ni razlogov, da posamezni med njimi ne bi bili veljavni. Teorija zagovarja dovoljenost fiduciarnih poslov "cum amico contracta".
Fiduciarni posli niso simulirani posli. Pogodbenik, ki začasno stvar pridobi v last, pri pridobljenem stvarnopravnem stanju ne more vztrajati, ker ga veže obligacijskopravna obveznost iz fiduciarnega posla. Zaradi fiduciarne obveznosti mora prenesti svoja upravičenja na upravičenca iz fiduciarnega posla. V primeru spora mora torej upravičenec tožiti na izpolnitev fiduciarne pogodbe, ki jo je sklenil s fiduciarnim lastnikom, na podlagi katere bo ta potem stvar izročil nazaj.
ZTLR člen 23, 24. ODZ paragraf 1175 - 1216. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
družbena pogodba - pridobitev solastninske pravice - skupna gradnja - deleži na skupni zgradbi - ugotovitev velikosti deležev na solastnem premoženju
Sporna hiša predstavlja kot skupna gradnja solastnino pravdnih strank. V tem primeru predstavlja podlago za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupno zgrajeni stanovanjski hiši dogovor pravdnih strank, ki predstavlja po pravilnem pravnem razlogovanju sodišča druge stopnje družbeno pogodbo v smislu pravnih pravil XXVII. poglavja Občega državljanskega zakonika (ODZ) in po kateri gre pri premoženju družbe za solastnino.
Solastninski delež tožnika na sporni hiši je bil lahko določen le na podlagi ocene vrednosti tožnikovih prispevkov k nastanku hiše (tako na podlagi pravil o družbeni pogodbi kot na podlagi 23. člena ZTLR, ki določa v primeru, da je nastala nova stvar s pomešanjem stvari različnih lastnikov - do česar pa praviloma pride na podlagi aktivnosti - da nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov in to v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele spojene ali pomešane stvari ob spojitvi ali pomešanju).
priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Tožena stranka je sporno parcelo pridobila z menjalno pogodbo v dobri veri, že prej kot je tožeča stranka uspela vpisati v zemljiško knjigo lastninsko pravico, pridobljeno s priposestvovanjem. Zato se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na priposestvovanje.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel - darilo - preklic darila - priposestvovanje lastninske pravice na stvari v družbeni lasti
Enostranski delni preklic darila je možen - po pravnih pravilih ODZ le zaradi velike nehvaležnosti obdarjenca in zato, ker je darovalec zašel v pomanjkanje. Izjava o preklicu darila, v kateri se te okolnosti ne zatrjujejo, nima pravne veljave.
povzročitev škode - odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival (pes) - opustitev nadzora
Sodišče je ocenilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je škodo povzročil toženčev pes. Zato je odločilo, da njegova opustitev nadzora nad psom ni v vzročni zvezi s škodo, ki jo je utrpel tožnik. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo določbo paragrafa 1320 ODZ, ko je tožnikov zahtevek zavrnilo.
ODZ paragraf 1320. ZOR 200, 203, 414.ZZZDR člen 56, 56/2.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - opustitev nadzora nad psom - ugriz psa
Ko gre za škodo, ki jo stori žival ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Glede na ugotovljene okoliščine je toženec odškodninsko odgovoren zato, ker ni poskrbel za učinkovito nadzorstvo nad psom in ni preprečil njegovega napada na tožnico.
Škoda, ki jo je povzročil tožnici pes, za katerega toženec sam trdi, da je njegova in ženina skupna lastnina, je nastala v zvezi z njunim skupnim premoženjem. Zato odškodninsko odgovarjata oba zakonca solidarno (2. odst. 59 čl. ZZZDR).
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - opustitev nadzora nad psom - ugriz psa - denarna odškodnina
Pravna podlaga za razsojo v tem sporu je v pravnem pravilu paragrafa 1320 bivšega občnega državljanskega zakonika. Imetnik živali je odgovoren, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo živali. Ker je bil toženčev pes v obeh dogodkih spuščen, toženec ni poskrbel za ustrezno nadzorstvo svojega psa in je zato podana toženčeva odškodninska odgovornost za nastalo škodo.
SZ člen 58, 156, 156/1. ODZ paragraf 974. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/2, 382/3. ZSR (1982) člen 34.
osebne služnosti - prekarij - stanovanjsko razmerje - pravica do uporabe stanovanja - stanovanjska najemna pogodba - tožba na izpraznitev stanovanja - revizija - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Neutemeljeno je načelno revizijsko stališče tožencev, da so bila v času veljavnosti ZSR/74 glede stanovanj izključena vsa druga razmerja razen stanovanjskega razmerja, urejenega s tem zakonom. Pravilna je opredelitev dogovora pravdnih strank (nastalega s tem, ko sta se toženca po dovoljenju toženkine tete - tožnice ravnala in se vselila v sporno hišo) kot dogovora v smislu pravnega pravila par. 974 ODZ - in je s tem pravilna opredelitev razmerja pravdnih strank glede sporne hiše kot prekarističnega razmerja. Iz tega razmerja pa tožencema ni nastala pravica do sklenitve najemne pogodbe na podlagi določb SZ, saj je 1. odstavek 156. člena tega zakona dal to pravico le tistemu, ki je imel (ali je imel pravico imeti) z lastnikom sklenjeno stanovanjsko pogodbo po določbah ZSR/82 oziroma je bil imetnik pravice do uporabe stanovanja v zasebni lasti (v smislu določb 34. člena ZSR/82). Iz vsega tega pa nadalje sledi, da toženca nista imela pravice zahtevati od tožnice, naj po uveljavitvi SZ sklene z njima najemno pogodbo za nedoločen čas.
ODZ paragraf 1175 - 1216, 1181.ZVO člen 5, 5-3.2, 17, 17/1. ZTLR člen 49, 49/1, 58, 58/3.
družbena pogodba - gradnja zajetja vode in vodovoda - pridobitev (so)lastninske pravice - naravni viri
Šlo je za družbeno pogodbo, ki so jo urejala pravna pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ), zlasti v paragrafih 1175 - 1216. Na podlagi vloženega v skupno korist se po teh pravilih pridobi lastnina oziroma solastnina (paragraf 1181). Nastala stvar je premoženje družbe, družbeniki pa so solastniki (paragraf 1182). Takšno pravno razmerje je tako nastalo ne le na zgrajenih vodovodnih napravah, marveč tudi na zajeti vodi. Naprave so bile zgrajene prav z namenom zajemati vodo iz izvira na svetu tožeče stranke. Ali je sam izvir v lasti tožnikov, kot to trdita v reviziji, ali pa ga je potrebno obravnavati, kar je druga skrajnost, kot lastnino republike, ki jo zakon kar počez razglaša za vse naravne vire (Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96; naravni viri so obnovljive ali neobnovljive naravne prvine, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljive - pojmi, 3.2. točka 5. člena; voda, mineralne surovine ... so lastnina republike - naravni viri prvi odstavek 17. člena) za rešitev obravnavanega spora ni pomembno.
Gotovo je, da je šla tožnikoma pred zgrajenim zajetjem najmanj pravica (upo)rabe izvira in to pravico sta vložila v skupnost v smislu prej navedenih pravnih pravil. Dogovor o gradnji vodovodnih naprav je nujno zajel tudi uporabo vodnega izvira. V nasprotnem primeru bi bil dogovor nesmiseln.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost lastnika psa - opustitev nadzora nad psom - ugriz psa - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - določitev višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Po določilu pravila 1320 ODZ je za škodo, ki jo povzroči žival, odgovoren njen rejec, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo (pa ne gre za primer, ko je škoda nastala zaradi spodbujanja ali draženja živali). Za potrebno varstvo ali nadzorstvo pa je poskrbljeno, kadar je to takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval. Nadzorovanje psa mora biti prilagojeno konkretnim razmeram, v tem primeru razmeram na toženčevi domačiji z več družinskimi člani, katerih se je posluževal pri oskrbi in nadzorstvu psa.
Po ugotovitvah sodišča druge stopnje je izvedenec ugotovil, da so tožnici po pasjih ugrizih ostale brazgotine, ki estetsko motijo. Pri tem ni odločilno, kako je izvedenec zdravstvene stroke poimenoval nastale spremembe na vidnih delih tožničine kože, pač pa okolnost, kako se te spremembe kažejo navzven (da gre za brazgotine, ki estetsko motijo) in da oškodovanka zaradi tega duševno trpi.
Zamudne obresti od pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo od dneva odmere odškodnine na prvi stopnji. Namreč o taki škodi se sodi po dejanskem in pravnem stanju, ki sta obstajali na dan zadnje obravnave. Z odmero odškodnine pride povzročitelj škode v zamudo. Kadar pa sodišče druge stopnje na podlagi oškodovančeve pritožbe poseže v odločitev sodišča prve stopnje iz materialnopravnih razlogov, le korigira prvostopno odločitev, ki temelji na obstoječem stanju na dan zadnje obravnave. To stanje je tako pravnorelevantno tudi za odločitev, s katero se odškodnina zviša na drugi stopnji, kar pomeni, da posledice zamude nastopijo istočasno glede celotno priznane odškodnine za nepremoženjsko škodo.
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - osebna služnost - užitek - enostanski posegi užitkarja v nepremičnino
Tožnik v tem pravdnem postopku uveljavlja dva pravna naslova za pridobitev lastninske pravice na originaren način, in sicer gradnjo na tujem svetu in priposestvovanje. Za oba pridobitna načina je bistveno, da med graditeljem in lastnikom zemljišča ne obstaja nobeno pravno razmerje, ki bi sicer dovoljevalo rabo ali užitek stvari, ne pa pridobitve lastninske pravice. Če kakšno razmerje med njima obstaja, pogojev za originarno pridobitev lastninske pravice ni.
Originarna pridobitev lastninske pravice je izjema, ki jo je treba ozko tolmačiti. Gre za odstop od pravila superficies solo cedit in pravila absolutnosti lastninske pravice, ne glede na čas in dejansko izvrševanje.
Iz zemljiškoknjižnih podatkov je razvidno, da je že na samem začetku med lastnikom nepremičnine in cerkovnikom obstajalo pravno razmerje, ki ga je po pravnih pravilih Občega državljanskega zakonika bilo mogoče kvalificirati kot osebno služnost (par. 509 - 530). Gre za užitek stanovanjske hiše in pa zemljišča, ki sodi zraven. Enostranski posegi užitkarja v nepremičnino (adaptacije, dozidava, prizidava), niso podlaga za spremembo lastninske pravice oz. za pridobitev lastninske pravice na v užitek dani nepremičnini.
darilna pogodba za primer smrti - ničnost - uveljavljanje ničnosti - odpoved dediščini - odpoved neuvedenemu dedovanju
Darilna pogodba za primer smrti je bila sklenjena potem, ko se je tožnica že veljavno odpovedala dedovanju po očetu. V takih okoliščinah pogodba ni bila sklenjena njej v škodo.
Pogodba ne glede na svojo vsebino ni prizadela nobene tožničine pravice ali koristi. Zato je tožnica ni upravičena izpodbijati, saj nima položaja zainteresirane osebe (109.čl. zakona o obligacijskih razmerjih).