ZOR člen 557. ODZ paragraf 1175, 1185, 1193, 1215.
pogodba o skupnosti imovine - družbena pogodba - nastanek pridobitne družbe - sodelovanje - delitev dobička - delitev družbene imovine - posojilna pogodba
Pravna pravila občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ) urejajo družbeno pogodbo v par. 1175 - 1215. Zanjo je bistven dogovor o združitvi dela in/ali sredstev v skupno korist. Dobiček se razdeli po razmerju prispevka (vložka) vsakega družbenika (pravno pravilo 1193 ODZ). Enako velja tudi za prispevke (vložke). V dvomu se domneva, da gre za sodelovanje po enakih delih (pravno pravilo 1185 ODZ). To pomeni, da je za veljavnost družbene pogodbe dovolj, da se stranki združita zaradi doseganja določene premoženjske koristi. Če v pogodbi ne določita višine prispevkov, se šteje, da so enaki, če ne določita, kako se deli ta dobiček in izguba, velja enako.
Če je bila družbena pogodba med strankama sklenjena, za pravno razmerje med njima ni pomembno, v čigavo končno korist jo je tožnik sklenil.
ODZ paragraf 948. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 387.
daritev - preklic darila - nehvaležnost - revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - dovoljenost novot v reviziji
Pravna presoja, sprejeta na drugi stopnji, da tožbeni zahtevek na razvezo darilne pogodbe s prvim tožencem predstavlja preklic darila zaradi zatrjevane velike nehvaležnosti obdarjenca (pravno pravilo paragrafa 948 ODZ), je pravilna. Sodišče prve stopnje je pretežni del dokazovanja posvetilo tožbenim trditvam o toženčevih verbalnih in fizičnih grožnjah tožnici in sumu, da je na njeno škodo storil druga kazniva dejanja, pa je pri tem te trditve štelo za nedokazane.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - ako žival koga poškoduje - ugriz psa
Presoja je v skladu s pravilom paragrafa 1320 Občega državljanskega zakonika. Po tem pravilu je za škodo, kadar žival koga poškoduje, odgovoren tisti, ki jo je k temu vzpodbudil, dražil ali zanemaril njeno zavarovanje. Imetnik živali pa je odgovoren, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo. Na podlagi teh pravil se je izoblikovala tudi sodna praksa o odgovornosti lastnikov psov in o pravnem standardu, kaj je nadzorstvo psa. Ker je smisel nadzorstva psa v tem, da se mu na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval, mora biti to nadzorstvo prilagojeno vsaki situaciji, ki jo je lastnik mogel ali moral predvideti. Tako je lastnik odgovoren, če povzroči pes škodo, kadar se je strgal z verige, kadar je bil spuščen, kadar je bil pes sicer privezan, a na psa ni opozarjala opozorilna tabla ipd. Če pa je lastnik psa privezal, kar se šteje za nadzorstvo psa ter je tudi poskrbel, da je na psa opozarjalo vidno opozorilno znamenje, ki ga je poškodovanec lahko videl in razumel, se je štelo, da je lastnik poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. V danem primeru je bil varen in prost dostop do glavnih vrat toženkinega objekta. Na njenega privezanega psa pred stranskim vhodom v hišo pa sta opozarjali dve vidno postavljeni opozorilni tabli, ki ju tožnica ni mogla prezreti. Za škodo, do katere je prišlo zaradi pasjega ugriza v takih okoliščinah, toženka ne more odgovarjati.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - krivdna odgovornost - kdaj je podana - odgovornost za škodo po živali - ugriz psa
Toženca kot lastnika psa bi morala poskrbeti, da glede na dane razmere ne bi bilo možnosti, da bi lahko pes napadel osebo, ki ima možnost priti k hiši na običajen način.
izročitev in razdelitev premoženja za življenja - preklic izročitve - razveljavitev darilne pogodbe
Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da tožnik ni dokazal, da se je toženka zavezala, da bo zanj skrbela in ga negovala, niti ne, da bi se zoper njega v čem pregrešila in da bi to moglo imeti pomen kršitve tožnikovih osebnih ali pa premoženjskih pravic. Take ugotovitve so dajale podlago za zaključek sodišč nižjih stopenj, da tožnikov zahtevek za vrnitev podarjene nepremičnine ni utemeljen po nobeni pravni podlagi (to je po določilu 115. člena zakona o dedovanju ali pa po pravilu paragrafa 948 občega državljanskega zakonika). V zvezi z revizijskimi razlogi, ki vztrajajo na toženkini veliki nehvaležnosti do tožnika, je pojasniti le, da gre lahko za veliko nezvaležnost le, če je dejanje obdarjenca po svoji teži takšno, da razumno opravičuje preklic darila in da takega značaja niso drobne nepozornosti obdarjenca do darovalca, drobne žalitve ali nekorektnosti in podobno.
Na podlagi svojih ugotovitev sta sodišči prve in druge stopnje tudi po presoji revizijskega sodišča pravilno zaključili, da sta pravdni stranki s pogodbo z dne 29.10.1984 v celoti uredili medsebojna premoženjskopravna razmerja glede sporne nepremičnine in da tožnika nista uspela dokazati podlage za utemeljenost v tožbi postavljenega zahtevka. Prav tako sta pravilno zaključili, da sta tožnika sporazumno s toženko in njenim možem pridobila kot protivrednost za svoja vlaganja v nepremičnino sina in snahe, dosmrtno pravico brezplačnega stanovanja, ki je (mimo lastninske pravice prav tako) stvarna pravica (v smislu pravila 521 občega državljanskega zakonika). Pravno pravilno je tudi razlogovanje nižjih sodišč, da je motiv za sklenitev posla (ki naj bi odpadel zaradi smrti sina tožnikov) lahko pravno pomemben le pri brezplačnih pogodbah, ki pa niso bile predmet spora.
Služnost užitka stanovanja daje upravičencu dosmrtno pravico rabiti in uživati sporno stanovanje brez omejitev (s tem da se ohrani substanca stvari), ki ne preneha, če je ne more izvrševati iz objektivnih razlogov.
dvostranske pogodbe - podlaga - ničnost pogodbe zaradi podlage
Kadar določena parcela ni bila predmet kupoprodajne pogodbe, taka pogodba ne predstavlja pravno veljavnega naslova za vpis lastnine na njej v zemljiški knjigi ter je morebiten vpis brez podlage zato neveljaven.
izvenzakonska življenjska skupnost - skupno premoženje v izvenzakonski skupnosti
Dogovor pravdnih strank kot zunajzakonskih partnerjev v letih, ko še ni bil sprejet ZZZDR, ki je uvedel zunajzakonsko skupnost, da bosta gradili s skupnimi močmi in sta v gradnjo vlagali sredstva in delo, predstavlja pravno veljaven naslov za nastanek solastnine po pravilih ODZ (paragrafi 825, 839 in 1175).
o pridobitvi lastnine po prirasti - zmešana prirast - lastnina drevesa na meji - prekinitev postopka
Tožena stranka v reviziji zatrjuje, da je tekom pravdnega postopka predlagala ureditev meje, zaradi česar bi moralo sodišče pravdni postopek prekiniti. Ta trditev nima podlage v ZPP, ki določa, kdaj je sodišče pravdni postopek dolžno prekiniti (212. člen ZPP). Taka procesna situacija, kakršno v reviziji zatrjuje tožena stranka, v citirani določbi ZPP ni navedena. Glede na naravo spora (plačilo odškodnine za solastno drevo, ki ga je posekal pravni prednik tožene stranke, lesno maso pa v celoti zadržal zase), pa sodišču tudi ni bilo potrebno urejati celotne med strankama sporne meje (kar se bo uredilo v nepravdnem postopku, ki naj bi bil po trditvah tožene stranke že v teku), ampak je moralo le ugotoviti, ali je solastninske pravica na podrtem drevesu res obstajala. Na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov sta nižji sodišči ugotovili, da je solastninska pravica na podrtem drevesu obstajala. Tožena stranka se s tako dokazno oceno sicer ne strinja, vendar pa to njeno nestrinjanje pomeni izpodbijanje v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa v revizijskem postopku ni več dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP). Pri ugotavljanju s strani tožeče stranke zatrjevane solastninske pravice na podrtem drevesu, sta nižji sodišči materialnopravno pravilno izhajali iz pravnega pravila par. 421 ODZ, zaradi česar tudi revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.
ZPP (1977) člen 186, 186/2, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-11. ZTLR člen 28.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti v točkah - litispendenca - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
I. Pravnomočnost sanira litispendenco. II. Sklicevanje na strožjo ureditev v ODZ ne more pripeljati do za nasprotnega toženca ugodnejše odločitve. Če je sodišče že po milejših določbah ugotovilo, da do priposestvovanja ni prišlo, bi do takšnega rezultata prišlo še toliko prej, če bi uporabilo strožja merila. Sicer pa je sodna praksa že v letu 1960 zavzela stališče, da priposestvovalna doba 30 let ni v skladu z veljavnim pravnim redom in z načelom pravne varnosti (Poročilo VS Slovenije, št. I/1960, str. 9-12). Že odtlej dalje je sodna praksa priznavala najdaljšo priposestvovalno dobo dvajset let. Obe ureditvi pa izključujeta možnost priposestvovanja v primeru, ko gre za prekaristično razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ODZ - POGODBENO PRAVO
VS01612
ZPP (1977) člen 385, 385/2. ODZ paragraf 418. ZTLR člen 24, 25.
revizijski razlogi - prekoračitev tožbenega zahtevka - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice z gradnjo (graditev) - molčeča daritev
I. Po 2. odstavku 385. člena ZPP je prekoračitev tožbenega zahtevka revizijski razlog le, če je do prekoračitve prišlo šele v postopku pred sodiščem druge stopnje.
II. Med strankama ni sporno, da je tožnik gradil na materinem zemljišču in da je to ves čas vedel. Da bi tožnik postal lastnik zgrajenega gospodarskega poslopja, bi moral dokazati, da je med njim in materjo obstajal sporazum o skupni gradnji ali pa o podaritvi dela zemljišča, na katerem je tožnik potem poslopje zgradil. Sicer je gospodarsko poslopje postalo last lastnika zemljišča, torej tožnikove matere.
III. Razpolaganje z darilno pogodbo bi lahko imelo učinek tudi proti tožniku, če bi bilo ugotovljeno, da je tožnik molče tudi sam podaril svoj delež sinu s tem, ko ni uveljavljal svoje lastninske pravice proti materi.
vodovodne naprave - izgradnja vodovoda - družbena pogodba (societas) - priključitev na vodovodno napeljavo - dovoljenje solastnikov - komunalne dejavnosti
Revizijsko sodišče ugotavlja, da gre med tožniki in drugimi investitorji, ki so združili delo in sredstva za dosego skupnega cilja - oskrbe z vodo, za razmerje, ki je po svoji pravni vsebini in opredelitvi še najbližje družbeni pogodbi v pomenu splošnih načel civilnega prava (societas; par. 1175 in nasl. ODZ). Vendar pa ni mogoče spregledati tudi posebnih razmerij, ki nastanejo med pogodbeniki tako zaradi namena združevanja kot tudi zaradi trajnosti razmerij, ki nastanejo z izgradnjo teh naprav.
Lastninskega režima nad tako gradbo, Zakon o komunalnih dejavnostih ne ureja. Zato je treba vsebino nastale solastnine in pravice solastnikov, kamor spada tudi njihovo soglasje, da se na gradbo priključi kdo tretji, ali da pride do zamenjave solastnikov, razlagati ob upoštevanju določb ZTLR (Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), Zakona o komunalnih dejavnostih in pogodbe, ki so jo investitorji podpisali.
I. Šele v času tožnikove prevzemne zamude je tožena stranka, in to kot izhaja iz ugotovitev nižjih sodišč, na zahtevo inšpekcijskih služb in policije, odpeljala v hrambo dano stvar iz Seče, pri čemer ni nepomembno tudi dejstvo, ki je bilo v postopku pred nižjima sodiščema tudi ugotovljeno, da je o tem, da je potrebno v hrambo dano stvar iz Seče odstraniti zaradi zahtev inšpekcijskih služb in policije, tožnika obvestila. Ob takem poteku dogodkov pa ne more biti nobenega pomisleka glede zaključka, da je bil tožnik tisti, ki je onemogočil vrnitev v hrambo dane stvari v kraju hrambe.
II. Položaj, zaradi katerega naj bi na prikolici nastajala v tožbi zatrjevana škoda, je tako ustvaril sam tožnik. Ker iz ugotovitev nižjih sodišč tudi ne izhaja, da je tožena stranka storila kakršnokoli nedopustno ravnanje, ki bi lahko imelo za posledico nastanek zatrjevane škode, je bil materialnopravno pravilno zavrnjen tudi zahtevek za povrnitev škode (nedopustnost ravnanja je eden od temeljnih pogojev odškodninske odgovornosti).
Utemeljenost zahtevka za preživljanje (rente) bi morali sodišči prve in druge stopnje presojati le po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava, ki se nanašajo na darilno pogodbo (paragraf 947 ODZ). Obe sodišči sta presojali razmerje med strankama tudi s stališča 133.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki pa se ne nanaša na darilno pogodbo.
V ponovnem postopku bo treba ugotoviti, kakšne posledice je imela darilna pogodba med tožnico in tožencem na tožničine sposobnosti preživljanja glede na dogovorjeno služnost dosmrtnega gospodarstva.
Ko pogodbene določbe niso dovolj jasne, je treba uporabiti pravila razlage (2. odstavek 99. člena, 100. in 101. člen ZOR, v katerih so povzeta prejšnja pravna pravila razlage vsebovana v par. 914 ODZ in načelih, ki sta jih izoblikovali sodna praksa in teorija).
lastninska pravica - pridobitev - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovanje dela parcele - mejni spor
Bistvena značilnost posesti je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Zato za priposestvovanje ne more biti edino odločilno stanje, ki bi izhajalo iz katastrskega načrta. Ali drugače, čeprav je po katastrskem načrtu javna pot - sedaj parc.št. 3239/1 - potekala po spornem delu zemljišča, to priposestvovanja le-tega ni avtomatično izključilo. Ko sporni del zemljišča po ugotovitvah izpodbijanih sodb v naravi nikoli ni bil del javne poti, njegovo priposestvovanje zaradi drugačnega katastrskega stanja ni moglo biti izključeno.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice po zakonu (originarna pridobitev) - graditev - pošteni graditelj
Pošteni graditelj je lahko le tisti, ki gradi na tujem zemljišču v dobri veri, da je to zemljišče njegovo. Če se sklicuje na dogovor, originarne pridobitve ni. Lastninska pravica na podlagi dogovora (pogodbe) se pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Gre za v pogodbi dogovorjeno pravico stanovanja, ki se je dejansko izvrševala v obsegu in vsebini, ki sta značilni za osebno služnost stanovanja.
Ta pravica lahko preneha s smrtjo, kot je bilo v pogodbi dogovorjeno, ali na način kot ga določajo pravna pravila, ki so se razvila na podlagi paragrafov ODZ (par. 529, 1488). Osebna služnost preneha zaradi neizvrševanja le pod pogojem, da se lastnik izvrševanju protivi, upravičenec pa svoje pravice ne uveljavi v treh zaporednih letih.
povzročitev škode - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - izguba opore zaradi poglobitve (izkopa) zemljišča pod temelji zidu
Toženi stranki se zato, ker je v že obstoječi podporni zid na nedopusten in protipraven način posegla tako, da ga je spodkopala, nalaga le to, da temu že obstoječemu zidu zgradi oporo, ki je zid, kot sta ugotovili nižji sodišči, več nima. Toženi stranki se zato ne nalaga "črna gradnja" novega zidu, ampak le sanacija že obstoječega.