ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 619. ZDR-1 člen 131, 131/2, 131/4, 134, 134/2, 161, 161/1.
dejanski delodajalec - zloraba - reparacija - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - prikrajšanje pri plači - sorazmerni del regresa za letni dopust
Tožnik je bil eden od delavcev, ki so bili formalno zaposleni pri družbi IPS (družbi A., d. o. o.), delo so opravljali pri toženki. Posredovanje delavcev je bilo nezakonito. Družba IPS je poslovala izključno z njo, tožnik je bil vključen v delovni proces toženke. Že navedeno daje podlago za presojo, da je bilo delovno razmerje zlorabljeno. Zloraba pomeni, da je šteti toženko za dejanskega delodajalca, ki za prikrajšanje pri prejemkih iz delovnega razmerja odgovarja kot za reparacijo, ne subsidiarno in ne na odškodninski podlagi, in to (ne le za čas dejanskega opravljanja dela, ampak) tudi za čas po prenehanju delovnega razmerja pri družbi IPS; ob ugotovljeni zlorabi prenehanje dejanskega delovnega razmerja pri toženki na podlagi ravnanj njegovega formalnega delodajalca ni zakonito.
Ob ugotovljeni zlorabi prenehanje dejanskega delovnega razmerja pri toženki ni bilo zakonito. To je podlaga za odločanje o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi oziroma prisojo denarnega povračila na podlagi prvega odstavka 118. člena ZDR-1.
Sorazmerni del regresa za letni dopust je vezan na pravico do sorazmernega dela letnega dopusta (četrti odstavek 131. člena ZDR‑1); upoštevaje prvi odstavek 161. člena ZDR-1 je tožnik za leti 2019 in 2021 upravičen do sorazmernega dela glede na "polne" mesece zaposlitve (pravica do 1/12 letnega dopusta in posledično regresa za vsak mesec zaposlitve).
ZDR-1 člen 20, 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZOFVI člen 48. ZDD-1 člen 26, 27, 28, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičeno pridobljeni potni stroški - goljufija - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - teža kršitve - detektiv - poseg v zasebnost - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - osebna zaznava
Zakonita zastopnica se je za odpoved odločila zaradi težje kršitve (ki jo je ugotovila po prejemu poročila detektivke) in dejstva, da je bila ta ponavljajoča (tožnica je namreč zaradi podobnega razloga - neupravičenega uveljavljanja prevoznih stroškov že dobila opozorilo pred odpovedjo), in nezaupanja do tožnice.
Iz detektivskega poročila, pisne izjave in izpovedbe detektivke ne izhaja, da bi slednja tožnico prikrito kontinuirano tajno opazovala in ji sledila oziroma da bi izvajala prikrite preiskovalne ukrep. Detektivka je opravljala (zgolj) neposredno osebno zaznavo tožnice in njenega vozila z javno dostopnih krajev (ceste oziroma pločnika), in še to le na območju tožničinega bivališča in krajev opravljanja dela za toženko, v časovno omejenem obdobju, pri čemer je od tehničnih sredstev uporabljala (zgolj) telefon, s katerim je fotografirala tožnico in njeno vozilo v navedenih krajih. Navedeno ne pomeni nezakonitega posega v tožničino oziroma delavčevo pravico do zasebnosti (35. člen Ustave RS).
ZDR-1 člen 3, 7, 7/4, 179. OZ člen 131, 179. ZPP člen 180, 180/3, 355, 355/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - protipravno ravnanje delodajalca - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - zasebno življenje
Nadrejeni je s tožnikom res komuniciral in tudi pričakoval odzivnost izven delovnega časa, med dnevnim in tedenskim počitkom, na praznike in druge dela proste dneve ter med letnim dopustom v zvezi z delovnimi nalogami. Vendar pa navedeno ne predstavlja protipravnosti (kot predpostavke odškodninske odgovornosti).
Ker tožnik v postavljenem roku tožbe ni dopolnil tako, da je primerna za obravnavo, sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijanega upravnega akta. Slednje predstavlja tako pomanjkljivost, da je moralo sodišče tožbo zavreči.
Določb ZVO-1 ni mogoče razumeti tako, da bi bilo treba z odvozom nezakonito odloženih odpadkov čakati do izdaje inšpekcijske odločbe. Tožeča stranka je sama odstranila nezakonito odložene odpadke, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti nastalo škodo v (prisojeni) višini nastalih stroškov na odškodninski pravni podlagi.
Po pravilih odškodninskega prava ima oškodovanec pravico do izbire med odškodninskima zahtevkoma. Zoper odgovorno osebo lahko uveljavlja bodisi zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja bodisi zahtevek za plačilo denarne odškodnine. Pravico izbire med tema alternativnima obveznostma (terjatvama) ima oškodovanec (upnik).
stroški povzročeni s krivdnim ravnanjem - dviganje in sprejemanje pisanj in pošiljk - osebno vročanje
Osnovno pravilo v zvezi s krivdnimi stroški je, da stroški ne veljajo za zakrivljene le v primeru, če je obtoženi (oziroma ta, ki so mu naloženi v plačilo) storil vse, kar je po zakonu dolžan storiti. Kot je navedel že zagovornik v pritožbi, je bil obtoženi ob zaslišanju dne 27. 12. 2023 poučen, da se mora odzivati vabilom sodišča in sporočati vsako spremembo naslova bivanja. Ta obveznost že po naravi in vsebini obtoženčeve obveznosti vključuje tudi obveznost obtoženega, da na naslovu, ki ga navedene sodišču kot naslov bivanja oziroma vročanja (če je drugačen od kraja bivališča) uredi vse potrebno za sprejem sodnih pisanj. Če sodnih pisanj, ki so mu bila vročana na tem naslovu ni dvignil, obtoženi ni storil vsega, kar je bil dolžan.
Ker je v obravnavani zadevi v stopnji uspeha strank v postopku očitno nesorazmerje in tudi ni drugih okoliščin, ki bi terjale uporabo tega pravila, je treba o stroških postopka odločiti glede na uspeh strank v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP, ob upoštevanju prvega odstavka 158. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - tehnološki razlog
Toženka je dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga (tehnološki razlog), ki je onemogočal nadaljevanje dela s tožnico pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-11. OZ člen 356, 369, 369/3, 369/4.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor plačila - trditveno in dokazno breme - dan plačila - višina plačila - zastaranje terjatve - pretrganja zastaranja - tek izvršilnega postopka - zastaranje obresti
V izvršilnem postopku oziroma v ugovornem postopku je dolžnik tisti, ki mora izkazati plačilo izterjevane terjatve, saj je na njem breme vložitve obrazloženega ugovora, kar v primeru uveljavljanja delnih plačil pomeni tako konkretne navedbe datumov in zneskov plačil kot predlaganje dokazil zanje.
Do pravnomočne ustavitve predhodnega izvršilnega postopka zastaranje le ne more začeti teči, ne vpliva pa navedeno na to, da so zastarale (le) vse tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga za izvršbo in ne vse do vložitve predloga za izvršbo. To, da obresti namreč zastarajo v 3h letih, pomeni, da so tri leta varovane pred zastaranjem, to pa pomeni, da vložitev predloga za izvršbo pred zastaranjem ščiti tiste obresti, ki so pričele teči do 3 leta pred vložitvijo predloga.
ZPP člen 286, 286/3. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sodba SEU - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Delovne zadolžitve tožnika so povezane tudi s prodajo pasje hrane. Toženka neutemeljeno graja pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da je tožnik dobil odpoved zaradi upada poslovanja na segmentu prehranskih izdelkov. Pravilno je namreč presodilo, da se toženka v odpovedi sklicuje zgolj na ekonomske vzroke za reorganizacijo, ki se nanašajo na njeno celotno poslovanje.
Toženka ni niti zatrjevala, da bi tožnika posebej dodatno poučila o njegovih pravicah glede izrabe dopusta, da ga je k temu vzpodbudila oziroma ga poučila o posledicah neizrabe. Toženkino sklicevanje, da je bil tožnik o pravicah, ki mu pripadajo v zvezi z delovnim razmerjem, poučen v pogodbi o zaposlitvi, ne zadošča.
ZDR-1 člen 38, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 126, 127, 127/2, 118, 118/2. ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - varstvo osebnih podatkov - kršitev poslovne skrivnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik s svojim ravnanjem ni kršil dolžnosti varovanja osebnih podatkov.
Sporni listini (predloga za izplačilo nagrad/bonusov za oktober in november 2023) ne predstavljata poslovne skrivnosti toženke, saj ne izpolnjujeta zahtev, ki jih za opredelitev pojma poslovne skrivnosti določa prvi odstavek 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS).
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 55, 257, 258, 258/1, 258/1-6.
zavarovanje s predhodno odredbo - domnevana nevarnost - notarski zapis - tožba za neveljavnost - izpodbijanje izvršilnega naslova - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
Eden izmed pogojev za izdajo predhodne odredbe je tudi domnevana nevarnost, ki je podana tudi, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na notarski zapis, ki je izvršilni naslov in se izpodbija tako, kot določa zakon. Ob tem pa je zmotno stališče upnice, da dolžnik z ugovorom zoper sklep o izvršbi, v katerem uveljavlja, da izvršilni naslov ni veljaven, predstavlja tisto pravno sredstvo, ki zadosti tem pogojem.
zdravljenje v tujini - pogoji za zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji
Pravico do zdravljenja v tujini priznati le, če so izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz 1. odstavka 44.a člena ZZVZZ. Ključno je, da temeljno zdravljenje, kot ga je priporočal konzilij v RS obstaja. Čeprav tožnici zaradi kadrovskih in organizacijsko tehničnih okoliščin v Sloveniji ni mogoče nuditi usmerjenega zdravljenja na kliniki, lahko tožnica v Sloveniji doseže bolj ali manj enak rezultat, kot bi ga dosegla na avstrijski kliniki. Ravno rezultat je pravno odločilen.
Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnica v postopku zoper poslovno banko, sicer pa se bo imela tožnica o svojih siceršnjih procesnih upravičenjih možnost izjaviti v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njeno pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo.
odškodninska odgovornost delodajalca - izključna odgovornost oškodovanca - plačilo razlike v plači - obračun plače - predpisi o varnosti in zdravju pri delu - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu
Tožnik je izpovedal, da je seštevek neplačanih ur dela na plačilni listi za april 2022 in maj 2022 pripisal on. Sodišče prve stopnje mu zato utemeljeno tudi ni verjelo, da je pripis na plačilno listo za marec 2022 izvršil direktor toženke, še zlasti, ker je ta navedeno zanikal.
Tožnik si je 14. 3. 2022 poškodoval kazalec desne roke pri tem, ko je s kladivom, ki ga je brez zaščitnih rokavic držal v levici, v kot stene pritrjeval armaturno mrežo. Za nesrečo je odgovoren sam, saj je delo opravljal nepazljivo, kladivo pa je nepremišljeno in nepravilno uporabljal z levico, saj je desničar. S svojim ravnanjem je kršil obveznost skrbnega in vestnega opravljanja dela ter spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu (33. in 35. člen ZDR-1).
Tožnik si je 4. 10. 2022 poškodoval kazalec desne roke med nameščanjem armaturnega koša. Do poškodbe je prišlo, ker je tožnik koš med spuščanjem neustrezno držal na spodnjem robu, zaradi nepozornosti pa ni pravočasno umaknil rok. Ker pri delu ni bil pazljiv in pozoren na to, kaj govorijo sodelavci pri spuščanju koša, je za nesrečo odgovoren sam, saj dela ni opravljal skrbno in vestno ter skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu (33. in 35. člen ZDR-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082539
Direktiva (EU) 2019/713 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o boju proti goljufijam in ponarejanju v zvezi z negotovinskimi plačilnimi sredstvi ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/413/PNZ (2019) člen 2. KZ-1 člen 246, 246/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 372, 372/1, 372/1-1, 402, 402/3, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zloraba negotovinskega plačilnega sredstva - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Pritrditi je pritožbi, ki povzetemu nasprotuje in sodišču prve stopnje utemeljeno očita kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP. Kot pravilno navaja, se plačilne kartice kot negotovinsko plačilno sredstvo pojavljajo v plačilnem prometu kot standardizirane plastične kartice, ki so nosilci podatkov v obliki vtisnjenega zapisa, magnetnega zapisa in zapisa v elektronskem vezju. Ti trije zapisi in z njim povezani podatki o imetniku kartice, njenem izdajatelju in možnosti njene uporabe tako pri plačevanju kot tudi pri dvigovanju gotovine na bankomatih, omogočajo preverjanje s podatki v evidenčni centralni bazi izdajatelja pred izvedbo vsake brezgotovinske transakcije. Pri plačilnih karticah je tako bistvena njihova funkcija nosilca podatkovnih zapisov, ki omogočajo poslovanje. Zato se izvornost plačilne kartice tudi po oceni pritožbenega sodišča ne nanaša na vprašanje, ali je obdolženec uporabil fizično (plastično) plačilno kartico kot nosilec podatkov, ampak na vprašanje, ali je uporabil izvorne, to je nespremenjene plačilne podatke, ki so na tem nosilcu zapisani. Kot pravilno izpostavlja pritožba, zavarovana kazenskopravna dobrina po drugem odstavku 246. člena KZ-1 ni nosilec podatkov (kos plastike), ampak negotovinsko plačilno sredstvo, torej podatki, ki omogočajo plačilo in s tem varnost brezgotovinskega poslovanja.
ZPIZ-1 člen 36, 39, 50, 51, 402, 406, 409. ZPIZ-2 člen 35, 395, 430, 430a. ZPIZ-2L člen 1.
pogoji za priznanje pravice do pokojnine - uskladitev pokojnin - starostna pokojnina - ponoven vstop v zavarovanje
Bistven je odgovor na vprašanje, kdaj je bila tožniku priznana pokojnina. Tožnik namreč uveljavlja, da mu je bila priznana 1. 7. 2006 in da je zaradi tega upravičen do dodatne uskladitve pokojnine v višini 3,5 %, medtem ko je toženec odločil, da je bila tožniku z odločbo z dne 9. 1. 2017 priznana pravica do starostne pokojnine od 11. 3. 2016 dalje in mu je zato pokojnino dodatno uskladil za 1 % od 1. 1. 2022 dalje.