Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 14. 12. 2016, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil.
Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah, kot je bilo v tej zadevi že pojasnjeno. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.
Ni odločilno, ali je bil profil tehnično nastavljen kot javen ali zaseben v smislu posameznih nastavitev aplikacije. Za presojo v aktualnem stadiju postopka je bistveno, da je mladoletnik vsebino posnetka aktivno posredoval tretjim osebam in s tem izgubil izključno oblast nad nadaljnjo uporabo oziroma posredovanjem vsebine. Zato tudi morebitna subjektivna predstava o tem, da bo vsebina ostala znotraj določenega kroga uporabnikov, sama po sebi ne vzpostavlja ustavno varovanega upravičenega pričakovanja zasebnosti v razmerju do nadaljnjega posredovanja s strani prejemnika.
Tožnik v tej zadevi zahteva ponovno odločitev o stvari, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno, to pa, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, ni dovoljeno. V drugem odstavku 319. člena ZPP je namreč določeno, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena, in če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, tožbo zavrže.
Edino relevantno vprašanje je, ali je izdelani elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Gre za presojo skladnosti elaborata z navodili sodišča in stanjem v naravi ter njegove skladnosti s tehničnimi pravili. Ker sodišče s sklepom o primernosti elaborata ne odloča o pravicah udeležencev na nepremičninah, navedbe o lastniških razmerjih med udeleženci pri izdaji izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne
Tožba je tožnikova zahteva, naj mu sodišče proti konkretnemu tožencu zagotovi pravno varstvo konkretne vsebine. Poleg opredelitve pravdnih strank je za tožbo bistveno, da tožnik v njej natančno in konkretno opredeli vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Tožbeni zahtevek mora biti konkretno in jasno opredeljen. Opredelitev tožbenega zahtevka, ki se prenese v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je na strani nasprotne stranke oziroma ne sme zahtevati nobenega nadaljnjega pravnega sklepanja o tem, kakšna obveznost ustreza zahtevku. Navedenemu tožnik ni zadostil.
Nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, se izkazuje s konkretnimi in subjektivnimi ravnanji dolžnika, ki merijo na zmanjšanje njegovega premoženja (odtujevanje, skrivanje ali uničenje lastnine, premik denarnih sredstev, zadolževanje in podobno).
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo obširne in jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, tudi o pritožbeno izpostavljenem vprašanju, zakaj šteje, da obdolženka pri neizvršitvi stikov ni ravnala zlonamerno.
Pogodbena podlaga vseh nadaljnjih prenosov lastninske pravice od A. A. do toženca ni bila v sklenitvi kupoprodajne pogodbe za vozilo za dogovorjeno kupnino, temveč v sklepanju verige pogodb za zameglitev sledljivosti vozila ter oškodovanje tožnika, zato so omenjene pogodbe nične, pogodbeniki pa slaboverni. Prav tako je nična tudi prva pogodba med tožnikom in A. A., ki je bila sklenjena z enakim nemoralnim namenom, in sicer ogoljufati tožnika in si prilastiti protipravno premoženjsko korist.
Glede priznanja dvakrat po 51,00 EUR za študij spisa pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za priznanje nagrade. Člana izvedenskega organa, ki sta podala dopolnilno izvedensko mnenje, sta spis že preštudirala, in sicer ob podaji osnovnega izvedenskega mnenja.
Izvedenec je priglasil stroške pošiljanja in preostale materialne stroške. Po sodni praksi se stroški za tiskanje, računalnik, elektriko, za pošiljanje spisa oziroma za poštne storitve, upoštevajo kot preostali stroški, ki se vrednotijo v višini 2 % od višine odmerjenega plačila za delo. Bistvo je v tem, da se za preostale materialne stroške prizna pavšalno plačilo z namenom, da odpadejo težave z ugotavljanjem in obračunavanjem pogosto bagatelnih stroškov. Ne glede na navedeno pa lahko za te stroške izvedenec zahteva plačilo po dejanskih izdatkih, na primer če gre za višje stroške poštnine, ki jih mora ustrezno dokumentirati. V obravnavnem primeru gre za točno takšne okoliščine.
Namen invalidskega postopka je v okviru zavarovančeve preostale delovne zmožnosti ugotoviti dela, ki jih lahko opravlja. Naloga izvedenskega organa je bila torej ugotavljanje tožnikove preostale delovne zmožnosti skladno z določili ZPIZ-2. Za izvedenca v tem smislu ni bistveno, da mora navesti konkretna dela pri konkretnem delodajalcu, ki jih lahko tožnik opravlja. Pomembno je, da izvedenec opredeli tožnikovo preostalo delovno zmožnost in s tem v povezavi ugotovi, ali glede na razbremenitve, ki jih tožnik potrebuje, še lahko opravlja objektivno obstoječa dela.
Sodišče prve stopnje je listine, ki jih je prebralo, v dokaznem sklepu opredelilo zgolj z njihovo spisovno oznako. Iz spisa se vidi, katere listine so bile uporabljene v dokaznem postopku, zato povzemanje vseh vpogledanih listin ni potrebno.
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v nasprotju s prekluzijo iz 453. člena ZPP tožnici dopustilo predložitev overjenih prevodov listin, ki so že bile v spisu, nakar je te listine tudi upoštevalo, pomeni relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki v tem postopku ni dovoljen pritožbeni razlog.
Navedba v dokaznem predlogu, da je pričam vse navedeno poznano in točno vedo, kaj in kako se je kaj pripetilo ter kolikšna škoda je toženki nastala, za substanciranost dokaznega predloga ne zadošča.
V pritožbi se toženec prvič sklicuje na svojo pravico do doma. Ker na prvi stopnji ni podal nobenih trditev, ki bi lahko nakazovale na to, da bo v njegovo pravico do doma poseženo (šele v pritožbi pa je le pavšalno navedel, da sodišče ni upoštevalo posledic izselitve za starost in zdravstveno stanje pritožnika, pri čemer teh posledic sploh ni opisal), sodišče ni bilo zavezano k presoji sorazmernosti posega.
Niso izpolnjeni pogoji za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ‑2. Pri odmeri starostne pokojnine z odločbo toženca z dne 12. 8. 2016, ne gre niti za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje niti morebiti za kršitev materialnega prava, ki bi bila podana le v primeru nastanka novih okoliščin pravne narave (tj. novih odločitev Ustavnega sodišča RS ali Sodišča EU). Ker so bile vse okoliščine, pomembne za pravno presojo, podane že ob odmeri starostne pokojnine, do kršitve materialnega prava, ni prišlo. Če se tožnik z odločitvijo o odmeri pokojnine ni strinjal, bi moral uveljavljati redno pravno sredstvo, česar pa ni storil.
Namen 183. člena ZPIZ‑2, torej neprave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva, ni v popravljanju morebitnih napak ali kršitev, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v okviru rednega postopka, temveč je v pravnomočno odločbo mogoče poseči le v izjemnih okoliščinah, kot je bilo v tej zadevi že pojasnjeno. Takšne okoliščine pa v obravnavanem primeru niso podane.
Iz vročilnice izhaja, da je tožeča stranka sklep sodišča za dopolnitev tožbe in plačilni nalog za doplačilo sodne takse za redni postopek, ki sta ji bila vročena v njen varni elektronski predal, prevzela tako, da se je na predpisan način identificirala, elektronsko podpisala vročilnico in jo tako podpisano vrnila pošiljatelju po varni elektronski poti. S tem je potrdila, da prejela tako sklep sodišča za dopolnitev tožbe kot plačilni nalog za doplačilo sodne takse za redni postopek. Stranka dokazov o drugačni vsebini tega sodnega pisanja ni predlagala, zato so pritožbeni očitki o nevročitvi sklepa s pozivom na dopolnitev tožbe neutemeljeni.
Iz dokumentacije v spisu izhaja, da je sodni izvedenec specialist MDPŠ 16. 1. 2026, posredoval stroškovnik za izdelavo izvedenskega mnenja, iz katerega izhaja, da je s. p. - zdravstvene storitve, napisan je naslov, nadalje je napisana številka poslovnega računa ter davčna številka in pa izjava, da ni zavezanec za DDV. Stroškovnik je tudi lastnoročno podpisan. V tem primeru je sodišče prve stopnje imelo ustrezno podlago za odločitev, kot je razvidna iz izpodbijanega sklepa.
Po pregledu dokumentacije pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vlogo z dne 20. 5. 2026 pravilno štelo za obrazložen dopis in priznalo 50 točk. Tožnik je z vlogo z dne 20. 5. 2026 odgovoril na poziv sodišča v zvezi z dopolnilnim mnenjem zdravstvene komisije. Iz pripravljalne vloge izhaja, da tožnik prereka vse dosedanje navedbe toženca, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja, ter da vztraja pri vseh dosedanjih navedbah in dokaznih predlogih. Strinjal se je s podanim dopolnilnim mnenjem zdravstvene komisije. Navedena pripravljalna vloga ni vplivala na sam postopek, kajti sodišče je zaradi pripoznave izdalo sodbo na podlagi pripoznave. V tem primeru omenjene vloge, ki zgolj ponavlja dosedanje navedbe, ni mogoče šteti za pripravljalno vlogo, temveč za obrazložen dopis.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da sestava stroškovnika ne predstavlja samostojnega opravila, temveč je povezana z drugimi dejanji v postopku (sestavljanje vlog in zastopanje na narokih). Zajeta je torej v tarifnih številkah, s katerimi so ovrednotena ta dejanja.
Pravilo, da se prekine postopek, če stranka med postopkom umre, pa v pravdi nima pooblaščenca, velja le za podedljiva razmerja. Predlagatelj po smrti nasprotne udeleženke ne more več doseči posledice, za katero se zavzema v pritožbi, to je uvedbe postopka in postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo.
Sodišče je po pritožbeni oceni pravilno zaključilo, da na podlagi navedb in listinske dokumentacije v tej fazi postopka obstoji več okoliščin, ki govorijo v prid pravilnosti in zakonitosti izdanih odločb o lastnosti zavarovanca, kot pa okoliščin, ki temu nasprotujejo.
Učinki litispendence se nanašajo na vprašanje, kje in pod kakšnimi pogoji je mogoče o istem zahtevku odločati, in ne na vprašanje, koliko časa lahko traja začasni poseg v premoženje obdolženca. Okoliščina, da oškodovana družba zaradi uveljavitve zahtevka v kazenskem postopku istega zahtevka ne more hkrati uveljavljati v pravdi, zato ne more podaljšati oziroma zaobiti zakonsko določenega maksimalnega časa trajanja zavarovanja v kazenskem postopku.
Razveljavitev pravnomočne sodbe namreč ne pomeni, da je s tem začel teči nov kazenski postopek oziroma da so se ponovno vzpostavili pogoji za časovno neomejeno uporabo ukrepov, ki so bili v istem postopku že odrejeni in so prenehali zaradi izteka zakonskega roka.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v razmerju med pravdnima strankama vsi elementi delovnega razmerja niso bili podani. Upoštevaje, da morajo biti podani kumulativno, že neobstoj enega elementa, kot je osebno opravljanje dela, zadošča za zavrnitev zahtevka, kot ga je uveljavljala tožnica (ne glede na to, ali bi bil kakšen element delovnega razmerja, kot je opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom podan).
Dela torej ni osebno opravila tožnica. V pritožbi se neutemeljeno zavzema za upoštevanje le določenega dela (novinarsko delo), ki je bilo opravljeno za toženko, saj je bistvo delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, da delavec vse delo, ki mu ga odredi delodajalec (ki je v konkretnem primeru predmet pogodbe o poslovnem sodelovanju), opravi osebno in za to osebno opravljeno delo prejme plačilo. Prav dejstvo, da so v razmerje vključene druge osebe (kot v tožničinem primeru snemalec), izključuje obstoj delovnega razmerja. V elementu osebnega opravljanja dela se delovno razmerje bistveno razlikuje od drugih razmerij, temelječih na pogodbah civilnega prava.