ZPP člen 7, 339, 339/2-14, 7, 339, 339/2-14. SPZ člen 35, 35.
posestno varstvo - motenje soposesti poti - vsebina izvrševanja posesti - vezanost sodišča na trditveno podlago
Tožnik nikoli ni zatrjeval, da bi pot uporabljal oziroma jo imel v posesti kako drugače kot za prehod do svoje nepremičnine. Prvostopenjsko sodišče je torej s tem, ko je ugotavljalo tožnikovo posest na spornem svetu tudi z namenom ustavljanja in parkiranja avtomobilov ter obračanja, samovoljno ugotavljalo nekaj, česar tožnik niti ni zatrjeval, pri čemer je prekršilo temeljno načelo pravdnega postopka, da je sodišče vezano na zatrjevana dejstva.
Uporaba instituta motenja posesti ni namenjena zgolj primerom, ko je posest odvzeta, pač pa tudi takrat, ko je tudi zgolj omejena oziroma je oteženo njeno izvajanje. Soposestniku se nudi posestno varstvo le tedaj, ko mu je drugi soposestnik v znatni meri otežkočil izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, ki je v soposesti.
obnova postopka - novo dejstvo - učinek odločbe ustavnega sodišča
Odločba davčnega organa je postala izvršljiva že pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi in ker je tudi sodba, s katero je bilo tožencu naloženo, da je dolžan davčni dolg skupaj z obračunanimi obrestmi tožeči stranki poravnati, postala pravnomočna pred odločbo Ustavnega sodišče, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da navedena ustavna odločba na obravnavani postopek ne more vplivati. Njena veljavnost učinkuje le na tista pravna razmerja, o katerih do 09.10.2004 še ni bilo pravnomočno odločeno.
pridobitev lastninske pravice - nezakonit vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Z izbrisno tožbo je upoštevaje cit. zakonske določbe sicer mogoče vzpostaviti le prejšnje zemljiškoknjižno stanje (v konkretnem primeru vpis na pokojno darovalko), vendar pa tudi ne obstaja kakšna zakonska ovira za takšno stvarno pravno varstvo, kakršnega s predmetno tožbo terjata tožnika, to je direktno vknjižbo lastninske pravice nanju na predmetni nepremičnini, ki jima glede na vsebino kupoprodajne pogodbe tudi pripada.
ZOR člen 47, 47. ZDen člen 18, 25, 88, 18, 25, 88.
ničnost pogodbe - razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem - dogovor strank
Namen postopka denacionalizacije se lahko uresniči bodisi z odločbo v ustreznem postopku, po drugi strani pa tudi z dogovorom med zavezanci in upravičencem, ta pa ima lahko tudi obliko poravnave. Morebiten sporazum o odškodnini bi lahko izključil uporabo 88.čl. ZDen.
Glede izvršljivosti začasnih odredb velja 4. odstavek 19. člena ZIZ, po katerem sodišče izvršbo dovoli tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni pravnomočna, saj zakon (5. odstavek 9. člena ZIZ) določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve. Sodišče prve stopnje je zato pravilno na podlagi nepravnomočne začasne odredbe nadaljevalo postopek izvršbe. Tudi sedaj že izdana odločba o ugovoru zoper začasno odredbo ne more vplivati na drugačno odločitev, saj ta odločba še ni pravnomočna. Dokler izdana začasna odredba ni pravnomočno odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, ni pogojev za ustavitev izvršbe (1. odstavek 76. člena ZIZ).
Poledenelo cestišče je povzročil zmrznjen dež, ki je očitno pričel padati nenadoma, tik pred obravnavano nezgodo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka razbremenila krivde za nastanek odškodninskega primera tožeče stranke. Vzdrževalec ceste ne more na vsakem delu ceste v vsakem trenutku zagotoviti ustreznega stanja vozišča, posebej še, če pride do nenadnega pojava pomrznjenega dežja, kot v obravnavanem primeru in to na določenem cestnem odseku ni tako pogost pojav, kot na drugih področjih.
ZOR člen 366, 374, 387, 366, 374, 387. ZM člen 29, 29/2, 31, 29, 29/2, 31. ZPP člen 189, 189.
bianco menica - res iudicata - oblika, potrebna za pripoznavo zastaranega dolga - pooblastilo za izpolnitev bianco menice
V prvotni pravdi, sta bili pravdni stranki res enaki, vendar pa je tožeča stranka uveljavljala svojo terjatev na podlagi popolnoma drugega temelja, zahtevala je vračilo posojila iz naslova posojilnih pogodb, toženec pa je tam nastopal kot pravni naslednik posojilojemalca (družbenik izbrisane družbe). V predmetnem sporu pa tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na podlagi menične obveznosti toženca kot avalista, zato ne gre za istovrstni tožbeni zahtevek, saj menične obveznosti ni mogoče enačiti z obveznostjo iz naslova posojilnih pogodb, pa četudi je bila menica izdana prav za zavarovanje izpolnitve obveznosti iz posojilnih pogodb.
Sodišče prve stopnje je pri presojanju vsebine pooblastila in s strani toženca zatrjevane nepravilne izpolnitve bianco menice pravilno uporabilo stališče sodne prakse, da mora upnik v primeru, ko ni izrecnega dogovora med upnikom in dolžnikom, bianco menico izpolniti skladno s pogoji in roki odplačil iz temeljnega posla (načelno mnenje zvezne seje, 1981).
Zamuda pritožbenega roka ima za posledico zavrženje pritožbe. Navedbe pritožnika, da je imel psihične težave, brez predloženih dokazil, ne morejo vplivati na pritožbeni rok.
ZDen člen 19, 19/1-4, 32, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 13, 196, 212, 13, 196, 212.
denacionalizacijski postopek - prepoved pravnega prometa z nepremičninami, glede katerih obstaja možnost vrnitve v naravi - ničnost kot sankcija za kršitev - namen ničnosti - dobra vera pogodbenikov - ovire za vrnitev v naravi - trditveno in dokazno breme - predhodno vprašanje - enotno sosporništvo
Določba 1. odst. 88. člena ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstoji dolžnost vrnitve po določbah ZDen, torej možnost vrnitve. 2. odst. pa kot sankcijo za kršitev te prepovedi določa ničnost. Gre zato za pravno neučinkovit posel, sodna odločba, ki ničnost ugotavlja, je deklaratorna, in vprašanje skrbnosti oz. neskrbnosti skleniteljev pogodbe ni upoštevno. Namen ničnosti je namreč ta, da se omogoči upravičencem do denacionalizacije, da v skladu z določbami ZDen uveljavljajo svoje pravice do vrnitve nacionaliziranega premoženja v naravi. Dobra vera pogodbenikov zato glede na določbo 88. člena ZDen nima vpliva na presojo veljavnosti oz. neveljavnosti (ničnost) sklenjenega pravnega posla. 88. člen ZDen omogoča tožbo na ugotovitev ničnosti zgolj v primeru, če obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku - torej vrnitve v naravi. Na toženi stranki je v pravdnem postopku trditveno in dokazno breme, da gre lahko le za odškodninsko obliko denacionalizacije, ko seveda ničnosti ni mogoče uspešno uveljavljati.
Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti postopka, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka.
V predlogu dedinja ni nič navedla, da dediči, ki so poklicani k dedovanju nočejo ali ne morejo skrbeti za zapuščino oz. da se ne morejo sporazumeti o upravljanju z zapuščino. Samo predvidevanja, da gre za investicijsko vzdrževanje, ki je povezano z določenimi velikimi stroški, pa ne opravičuje predloga za postavitev skrbnika zapuščine.
ZPP člen 339, 339/2, 450, 450/1, 451, 452, 458, 458/1, 458/2, 339, 339/2, 450, 450/1, 451, 452, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 335/2, 355, 335/2, 355.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - pisnost postopka - zastaranje - začetek teka zastaranja
Za terjatve za vzdrževanje snage velja zastaralni rok enega leta, vendar je potrebno upoštevati, da na podlagi 2. odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ), začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo.
Postopek v sporih majhne vrednosti namreč poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj, stranka pa mora vsa ta dejstva in dokaze navesti v tožbi oziroma v odgovoru na tožbo, nato pa lahko vsaka stranka v roku 8 dni vloži še po eno pripravljalno vlogo.
ugotavljanje odstotka invalidnosti - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb
V skladu s Splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje oseb ni pravilno razlikovanje oz. delitev procenta invalidnosti na del, ki izvira iz poškodbe ter na del, ki izvira iz degenerativnih sprememb.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pokrivanje s tožbenim zahtevkom - pogoji za začasno odredbo - motenje posesti
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ne pa uveljavitev terjatve, je pa nemalokrat in tudi v tem primeru, zlasti, ko gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, narava razmerja in okoliščine, zaradi katerih je treba intervenirati, takšna, da zahteva ukrepe, ki se skoraj pokrivajo s tožbenim zahtevkom. To še posebej tedaj, ko je treba z začasno odredbo preprečiti nastanek težko nadomestljive škode.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V pravdi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani je druga tožena stranka iz drugega naslova in torej ne gre za predhodno vprašanje v predmetni pravdi in tako niso podani pogoji za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Za prekinitev postopka, kot je odredilo prvostopno sodišče v napadenem sklepu tako ni pravne podlage.
ZZZDR člen 12, 51, 59, 12, 51, 59. ZPP člen 212, 212.
skupno premoženje - izvenzakonska skupnost - prispevek k nastanku skupnega premoženja - dokazno breme
Sodišče ne sme izvajati dokazov po uradni dolžnosti (razen če ne gre za nedovoljena razpolaganja z zahtevkom iz 3. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), temveč mora vsaka stranka pravočasno navesti dejstva, na katera opira svoje trditve, za dokazovanje tako navedenih dejstev pa mora sama predlagati dokaze.
Obstoj vzročne zveze med neposedovanjem vozniškega dovoljenja in nezgodo ni pogoj za izključitev obveznosti zavarovatelja za plačilo zavarovalnine, če je takšen pogodbeni dogovor med strankama, vsebovan v splošnih pogojih nezgodnega zavarovanja.
pridržanje v psihiatrični zdravstveni ustanovi - ogrožanje življenja
Izvedenec psihiater je podal mnenje, da je bilo dosedanje zdravljenje pridržanca neuspešno in da je še vedno psihotičen ter da je zaradi takega duševnega stanja tudi storil pet kaznivih dejanj umora po 1. odstavku 127. člena, v zvezi s 1. odstavkom 16. člena Kazenskega zakonika (KZ), zaradi česar mu je bil s sklepom Okrožnega sodišča K. izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.