pridobitev lastninske pravice - nezakonit vpis v zemljiško knjigo - izbrisna tožba - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Z izbrisno tožbo je upoštevaje cit. zakonske določbe sicer mogoče vzpostaviti le prejšnje zemljiškoknjižno stanje (v konkretnem primeru vpis na pokojno darovalko), vendar pa tudi ne obstaja kakšna zakonska ovira za takšno stvarno pravno varstvo, kakršnega s predmetno tožbo terjata tožnika, to je direktno vknjižbo lastninske pravice nanju na predmetni nepremičnini, ki jima glede na vsebino kupoprodajne pogodbe tudi pripada.
nagrada izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Če se nasprotni udeleženec z izvedenskim mnenjem ne strinja še ne pomeni, da izvedenec naloge, ki mu jo je naložilo sodišče, ni opravil. Svoje nestrinjanje s cenitvijo bo lahko izrazil v nadaljnjem postopku odločanja o glavni stvari.
OZ člen 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3, 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3.
napačna materialna podlaga
Enako kot prvostopenjsko, tudi pritožbeno sodišče meni, da škode, ki jo je tožnica utrpela v prometni nezgodi, ni moč pripisati krivdi toženke (in tudi ne krivdi tožničinega sina, ki je upravljal tožničino vozilo). Pritožba pa utemeljeno opozarja, da v obravnavanem primeru pride v poštev določba 3. odst. 154. člena OZ, ki obravnava odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila v primeru, če za nesrečo ni kriv nobeden. V tem primeru odgovarjata imetnika po enakih delih razen, če pravičnost ne zahteva kaj drugega.
ZOR člen 47, 47. ZDen člen 18, 25, 88, 18, 25, 88.
ničnost pogodbe - razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem - dogovor strank
Namen postopka denacionalizacije se lahko uresniči bodisi z odločbo v ustreznem postopku, po drugi strani pa tudi z dogovorom med zavezanci in upravičencem, ta pa ima lahko tudi obliko poravnave. Morebiten sporazum o odškodnini bi lahko izključil uporabo 88.čl. ZDen.
priznanje lastninske pravice - nacionalizacija - upravni postopek - sodni postopek
Za nacionalizacijo na podlagi 7.a člena ZNZGP na območju bivše cone B je odločilen datum 8.10.1972, za prehod lastnine pa so pravno pomembne tudi odločbe upravnega organa, saj je bil prehod lastnine izveden le, če so bile v upravnem postopku ugotovljene predpostavke za nacionalizacijo po ZNZGP in le v takem primeru je bila nepremičnina nacionalizirana z dnem uveljavitve navedenega zakona.
odredba o strokovnem pregledu udeležencu prometne nesreče
Glede namena zakonodajalca v določbi sedmega odstavka 122. člena ZVCP, ko je predpisal pri udeležencu prometne nesreče tudi odredbo o opravi strokovnega pregleda, gre očitno za cestnoprometne situacije, ko so udeleženci prometne nesreče poškodovani, v šoku oziroma, ko gre za kakršnekoli okoliščine, ki bi lahko vplivale na njihovo pravilno razumevanje odredbe o opravi preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in samo pravilnostjo izvedbe tega postopka, kar je očitno tudi iz določbe sedmega odstavka 132. člena sedaj veljavnega ZVCP-1, ki je to v povezavi z določilom četrtega odstavka 133. člena istega zakona ustrezneje predpisal.
obnova postopka - novo dejstvo - učinek odločbe ustavnega sodišča
Odločba davčnega organa je postala izvršljiva že pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi in ker je tudi sodba, s katero je bilo tožencu naloženo, da je dolžan davčni dolg skupaj z obračunanimi obrestmi tožeči stranki poravnati, postala pravnomočna pred odločbo Ustavnega sodišče, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da navedena ustavna odločba na obravnavani postopek ne more vplivati. Njena veljavnost učinkuje le na tista pravna razmerja, o katerih do 09.10.2004 še ni bilo pravnomočno odločeno.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 10.
stroški izvršitelja – ustavitev postopka
Izvršitelju pripada plačilo za delo (za seznanitev s spisom in vpis v evidenco) tudi, če je bil pozneje izvršilni postopek ustavljen, ker je bila terjatev izterjana iz sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Do plačila za obračun stroškov pa je upravičen le v primeru nastanka in obračuna stroškov iz 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
predhodno vprašanje - socialni spor - delovno dovoljenje - stalno prebivališče v RS
V socialnem sporu ni mogoče odločati o stalnem prebivališču in delovnem dovoljenju kot o predhodnem vprašanju, čeprav zavarovancu pristojno ministrstvo ni izdalo odločbe o stalnem prebivališču podlagi 8. tč. odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-246/02-28 z dne 3. aprila 2003 (Ur. l. RS, št. 36/2003) oz. zavod za zaposlovanje delovno dovoljenje.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pokrivanje s tožbenim zahtevkom - pogoji za začasno odredbo - motenje posesti
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ne pa uveljavitev terjatve, je pa nemalokrat in tudi v tem primeru, zlasti, ko gre za začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, narava razmerja in okoliščine, zaradi katerih je treba intervenirati, takšna, da zahteva ukrepe, ki se skoraj pokrivajo s tožbenim zahtevkom. To še posebej tedaj, ko je treba z začasno odredbo preprečiti nastanek težko nadomestljive škode.
Iz takega izrecnega predloga jasno izhaja zaključek, da toženec sploh ni zanikal tožnikove terjatve, saj je izrecno predlagal, da se ugotovi obstoj tožnikove terjatve. Pritožnik ne more uspeti s smiselno pritožbeno trditvijo, da je uveljavljal pobot svojo nasprotno terjatev le za primer, če bi sodišče kljub njegovemu ugovoru, da tožnikova terjatev ne obstoji, vendarle ugotovilo, da obstoji.
V predlogu dedinja ni nič navedla, da dediči, ki so poklicani k dedovanju nočejo ali ne morejo skrbeti za zapuščino oz. da se ne morejo sporazumeti o upravljanju z zapuščino. Samo predvidevanja, da gre za investicijsko vzdrževanje, ki je povezano z določenimi velikimi stroški, pa ne opravičuje predloga za postavitev skrbnika zapuščine.
preživnina za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca in zmožnosti zavezanca - primarnost preživninske obveznosti
Mladoletni otroci so in morajo biti deležni posebne zaščite zaradi svojega posebnega statusa in imajo preživninske obveznosti do njih prednost pred vsakršnimi drugimi obveznostmi zavezanca.
ZZZDR člen 21, 21. ZPP člen 76, 76/1, 80, 80/1, 81, 76, 76/1, 80, 80/1, 81.
sposobnost biti pravdna stranka - pravna sposobnost fizične osebe - izguba pravne sposobnosti s smrtjo - postavitev skrbnika za posebne primere
Sposobnost biti stranka ustreza pojmu pravne sposobnosti. Fizična oseba jo pridobi z rojstvom, izgubi pa s smrtjo, zato takšne s smrtjo izgubljene pravne nesposobnosti ni mogoče odpraviti z ukrepi iz 81. člena ZPP, posledično temu pa niti s postavitvijo skrbnika za posebne primere v smislu 211. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Pravnomočna sodba o dolžnosti izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vpis hipoteke (5. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1, Ur. l. RS, št. 58/03) ni listina iz prvega odstavka 46. člena ZZK-1, na podlagi katere bi zemljiškoknjižno sodišče o vknjižbi hipoteke odločalo po uradni dolžnosti. Potreben je predlog za vknjižbo (prvi odstavek 125. člena ZZK-1), ki je utemeljen, če je, med drugim, vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige (3. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1), oziroma če sodna odločba, na podlagi katere se zahteva vpis, učinkuje proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo vpis opravil (druga alineja prvega odstavka 150. člena ZZK-1).
Obstoj vzročne zveze med neposedovanjem vozniškega dovoljenja in nezgodo ni pogoj za izključitev obveznosti zavarovatelja za plačilo zavarovalnine, če je takšen pogodbeni dogovor med strankama, vsebovan v splošnih pogojih nezgodnega zavarovanja.
Vodilo, ki je odločilno za presojo, ali naj sodišče spremembo tožbe dopusti, je načelo ekonomičnosti postopka, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka.
ugotavljanje odstotka invalidnosti - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb
V skladu s Splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje oseb ni pravilno razlikovanje oz. delitev procenta invalidnosti na del, ki izvira iz poškodbe ter na del, ki izvira iz degenerativnih sprememb.