izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - škodljivo ravnanje
Kljub temu, da očitano ravnanje (neresnično prikazovanje podatkov prometne nesreče z namenom prejema odškodnine) nima neposredne zveze z delovnim razmerjem tožnika, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je šlo za škodljivo ravnanje, ki je nasprotovalo interesom delodajalca.
ZPP člen 163, 163/4, 313, 313/1, 163, 163/4, 313, 313/1. OZ člen 299, 299/1, 378, 299, 299/1, 378.
pravdni stroški - pravica do povračila pravdnih stroškov - zapadlost terjatve - zamudne obresti - paricijski rok
Ker je obveznost povrnitve pravdnih stroškov za toženo stranko nastala šele z izdajo tega sklepa, terjatev na plačilo pravdnih stroškov ni mogla zapasti do trenutka, ko se je o njih odločilo. Prav tako ni zapadla s tem trenutkom, saj mora sodišče, če v sodbi naloži kakšno dajatev, določiti tudi rok, v katerem se mora izpolniti (1. odstavek 313. člena ZPP). To pa je po prepričanju pritožbenega sodišča obenem tudi rok, ki opredeljuje zapadlost terjatve na plačilo stroškov (prim. 1. odstavek 299. člena OZ). Ni namreč logično, da bi v primeru, ko obveznost plačila nastane z izrekom sodne odločbe (4. odstavek 163. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP), obveznost plačila zapadla pred potekom roka, ki je v tej sodni odločbi opredeljen kot rok za izpolnitev te obveznosti. In ker so zamudne obresti objektivna posledica zamude (378. člen OZ), ta pa, upoštevaje obrazloženo, še ni nastopila, je pritožbeno sodišče moralo zavrniti zahtevo za prisojo zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka.
Ker ni nobenega razloga po katerem bi bilo mogoče stroške nastale z vložitvijo predloga za odlog izvršbe opredeliti kot stroške potrebne za izvršbo, jih tudi ni mogoče naložiti dolžniku.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3. KPND člen 24, 24/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - drugo ustrezno delo - neustrezno delo
Delodajalec mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih. Če ta možnost obstaja, mu je dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi - vendar le v primeru, če ima zanj ustrezno delo za nedoločen čas. Pri presoji ustreznosti drugega dela je poleg zakonsko določenih kriterijih potrebno upoštevati kriterije iz kolektivnih pogodb, ki veljajo za razporejanje delavcev iz kraja v kraj. Ker je tožena stranka razpolagala le z delom, ki je bilo glede na prebivališče tožnika oddaljeno toliko, da bi pot na delo in z dela trajala več kot dve uri, mu nove pogodbe o zaposlitvi za to delno ni bila dolžna ponuditi.
pogodba o delu - zakup - višina odškodnine - prosti preudarek
Zmotno pa je stališče pritožnika, da v (vsakem) primeru, ko je zahtevek izkazan po temelju, sporna pa ostane le višina, sodišče zgolj zaradi neizkazane višine ne sme zavrniti zahtevka, ampak mora odločiti o višini po prostem preudarku. Sodišče ima namreč v skladu z določbo 216. člena ZPP pooblastilo, da odloči o višini odškodnine po prostem preudarku le, kadar se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti, ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. V danem primeru pa ni moč zaključiti, da se vrednost oblačil ne da ugotoviti ali bi se dala ugotoviti le z nesorazmernimi težavami.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Ob ugotovitvi, da je zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo devetnajstih delavcev v obdobju trideset dni, je bila tožena stranka dolžna izdelati program razreševanja presežnih delavcev, saj gre za delodajalca, ki zaposluje več kot dvajset in manj kot sto delavcev. Ker tožena stranka tega ni storila, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje pogodbe - rok za vložitev tožbe
Delavec lahko uveljavlja transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ob predhodni zahtevi za odpravo kršitve ves čas trajanja delovnega razmerja ali pa neposredno pred sodiščem v roku 30 dni od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Nepopolna tožba ne more biti predmet presoje o utemeljenosti zahtevka, zato v primeru vložitve nepopolne tožbe sploh ni mogoče presojati verjetnosti obstoja terjatve. Tako tožbo je potrebno vrniti v popravo, o njej ni moč odločati, v kolikor pa je vložnik ne popravi, jo je potrebno zavreči.
Tožena stranka je ugovarjala aktivni legitimaciji stečajnega dolžnika, češ da tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po 1. odstavku 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) lahko vloži poleg upnikov le stečajni upravitelj in ne stečajni dolžnik. Prvostopno sodišče navedenemu ugovoru ni sledilo. Zavzelo je stališče, da je iz celotne ureditve ZPPSL mogoče razbrati, da ima stečajni upravitelj v postopku zlasti vlogo poslovodje in zakonitega zastopnika dolžnika. S takšnim stališčem prvostopnega sodišča se pritožbeno sodišče v celoti strinja.
Pritožbeno sodišče načelno soglaša s pritožnikom, da poravnavanje obveznosti, ki se nanašajo na trajno pogodbeno razmerje, v določenih dejanskih okoliščinah ne povzroči zmanjšanja stečajne mase. Vendar pa je takšne okoliščine potrebno zatrjevati. Tožena stranka pa je trdila le, da bi v primeru, v kolikor ne bi prišlo do sklenitve izpodbijanih asignacij, pogodbo razvezala, predmet leasinga pa odvzela, stečajni dolžnik pa bi bil s tem onemogočen pri nadaljnjem poslovanju. Vendar pa teh svojih trditev ni utemeljila. Ni namreč trdila, kaj predmet leasinga predstavlja v poslovanju tožeče stranke, zakaj bi bila zaradi morebitne odpovedi pogodbe onemogočena pri poslovanju, ali je bila vezana prav na toženo stranko kot leasingodajalca in tako dalje. Tožena stranka tudi ni konkretno trdila, da je šlo za plačila, ki so bila nujna za tekoče poslovanje v smislu določbe 2. odstavka 15. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij.
Prvostopno sodišče je torej pravilno zaključilo, da je podana domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL. Takšna domneva pa je izpodbojna. Izpodbijati jo mora upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Ta torej lahko dokazuje, da v času sklenitve izpodbijanih dejanj ni vedel za slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika.
upravljanje v večstanovanjskih hišah - aktivne legitimacije upravnika - pasivne legitimacije lastnika (najemnika) za plačilo obratovalnih stroškov
Ker je torej tožeča stranka na podlagi določb Pogodbe o upravljanju in Stanovanjskega zakona v pravnem razmerju s toženo stranko kot lastnico stanovanja, ta pa je nanjo prenesla le pooblastilo, da v njenem imenu obračunava in izterjuje stroške od najemnikov in torej proti njim ni niti aktivno legitimirana za uveljavljanje zahtevkov, to pomeni, da v dani pravni in dejanski situaciji lahko v pravdi uveljavlja plačilo stroškov le od lastnice stanovanja.
ZDavP člen 44, 44/2, 46, 46/2, 44, 44/2, 46, 46/2. ZIZ člen 17, 17/3, 17, 17/3. ZDavP-1 člen 131, 131/2, 131/4.
izvršilni naslov - davčni postopek - seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov
Novi ZdavP-1, ki se uporablja od 01.01.2005 dalje v 2.odst. 131.čl. taksativno našteva izvršilne naslove, med katerimi pa seznama izvršilnih naslovov ni. Drugačno ureditev je poznal prejšnji ZdavP, ki je v 2.odst. 44.čl. izrecno določal, da je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov. 4.odst. 131.čl. ZdavP-1 sicer še vedno pozna možnost, da davčni organ v primeru, če izhaja dolžnikova davčna obveznost iz več izvršilnih naslovov, sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov, vendar pa tega seznama ZdavP-1 ne opredeljuje kot izvršilnega naslova.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK02716
KZ člen 13, 27, 212, 212/1-2, 13, 27, 212, 212/1-2. ZKP člen 18, 101, 18, 101. ZGD-1 člen 3, 3.
nadaljevano kaznivo dejanje - sila - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - ocena obdolženčevega zagovora - legitimacija za vložitev premoženjskopravnega zahtevka
Povsem upravičeno je prvostopenjsko sodišče obtoženčev zagovor, da je pri teh dejanjih sodeloval pod prisilo še dveh storilcev, ocenilo le kot način njegove obrambe, saj ostali dokazi niso prav v ničemer potrjevali te obtoženčeve navedbe, niti niso bila obtoženčeva zatrjevanja takšne vsebine, da bi jih bilo mogoče dokazno preveriti. Obtoženčev zagovor pa je vedno, ko se ga ocenjuje kot dokazno sredstvo, predmet dokazne ocene kot vsak drug dokaz in se ga zato presoja tako samega zase kot tudi v povezavi z drugimi dokazi ter na tej podlagi napravi zaključek o njegovi verodostojnosti oziroma sprejemljivosti. Čeprav je nedvomna pravica obtoženca kako se in ali se sploh zagovarja, je hkrati pravica in dolžnost sodišča, da kakršenkoli že je obtoženčev zagovor, tega oceni v omenjenem smislu.
Sodišče lahko izda začasno odredbo le zavarovanje zahtevka (terjatve), ki se uveljavlja ali se bo uveljavljala. Pri izdaji začasne odredbe je treba spoštovati prisilne predpise.
Sodišče ne sme prepovedati sečnje, ki je obvezna po predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi.
Izjema od pravila, da mora firma biti v slovenskem jeziku je predpisana tudi v 2. alineji 3. odst. 20. čl. ZGD, saj se lahko uporablja firma v tujem jeziku, če gre za uporabo mrtvega jezika. V Velikem slovarju tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, stran 439 je pri besedi Herbarij navedeno, da izvira iz latinske besede Herba, kar pomeni zelišče. V Slovarju tujk, avtorja Stanka Bunca, Založba obzorja Maribor 1998, pa beseda Herba v latinščini pomeni rastlina. Po oceni sodišča druge stopnje, gre pri uporabi imena Herbal za uporabo latinskega (mrtvega) jezika, ne glede na to, da je predlagatelj pridal besedi Herba še črko l. Zaradi pridane črke namreč beseda Herba še vedno pomeni v latinskem izvoru rastlino.
ZZKat člen 1, 5, 1, 5. ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 73, 73. ZPPSL člen 143, 143/5, 143, 143/5.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje izločitvene pravice - napotitev na pravdo - lastninska tožba
Po 33. členu ZTLR se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo. Tožnik je imel kot stranka menjalne pogodbe le obligacijsko pravico do izpolnitve pogodbe. Na tako presojo ne vpliva dejstvo, da je tožnik nepremičnine prevzel v posest že leta 1992, saj za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla ne zadostuje že izročitev. Realizacija pogodbe ima pomen le za presojo veljavnosti pogodbe (73. člen ZOR) in prav tako ne pomeni pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Ker se je toženec z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal o tem, da tožnik lastninske pravice ni pridobil (ta podatek pa je po povedanem pravilen), se tožnik ne more sklicevati na slabo vero toženca. Morebitne drugačne informacije, ki naj bi jih toženec dobil na geodetski upravi, ne izkazujejo lastniškega stanja nepremičnin.
Opustitev izdaje sklepa v stečajnem postopku o napotitvi tožnika, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, je ovira le za začetek pravde po 5. odstavku 143. člena ZPPSL, ni pa ovira za vložitev lastninske tožbe. Izločitveni upnik, katerega zahtevek izvira iz lastninske pravice, namreč lahko lastninsko pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih in to ne glede na to, ali je svojo terjatev (izločitveno pravico) sploh prijavil v stečajnem postopku (primerjaj pravno mnenje, občna seja VSS 14.12.1995, Pravna mnenja II/95).
izbris d.o.o. po ZFPPod - upnikovo obvestilo o izbrisnem razlogu - pravni interes za pritožbo
Upnikov "predlog za izbris gospodarske družbe S. W., d.o.o. Ljubljana, iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod" z dne 18.11.2005 je bilo treba obravnavati zgolj kot obvestilo sodišču, da je podan izbrisni razlog, kar je lahko (ob ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga) podlaga za začetek postopka izbrisa družbe po uradni dolžnosti. Izhajajoč iz opisane vloge upnika (kot informatorja sodišča) v tej fazi upniku tudi ni mogoče priznati položaja udeleženca postopka, saj slednji niti še ni začet. Začne se šele s sklepom sodišča o začetku postopka izbrisa po 1. odstavku 29. člena ZFPPod.
Za vložitev pritožbe zoper sklep s katerim je registrsko sodišče ugodilo ugovoru družbe in razveljavilo sklep o začetku postopka izbrisa, ZFPPod v 3. točki 3. odstavka 30. člena in 3. točki 4. odstavka 34. člena ne daje procesne legitimacije. To pa pomeni, da mora upnik v tem primeru v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod in 1. odstavkom 36. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod, da bi si lahko pridobil položaj udeleženca v postopku zatrjevati, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnica utemeljeno uveljavlja, da ni pogojev za odstop spisa Republiki Hrvaški. Po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen eden izmed pogojev iz citirane pogodbe o pravni pomoči v kazenskih zadevah, da je dejanje, za katero sodišče odstopi spis tuji državi, kaznivo dejanje po zakonih obeh držav. Res je, da se ne zahteva popolno ujemanje inkriminacij med zakonskimi dejanskimi stanji (opisi dejanj v kazenskih zakonih) po pravu dveh držav, vendarle pa morata biti opisa dejanj takšna, da lahko ugotovimo enakovrednost inkriminacije v vsebini zakonskih dejanskih stanj, to se pravi v zakonskih tekstih po kazenskih zakonih obeh držav. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ima pritožnica prav, da pogoj, ki ga ugotavlja sodišče prve stopnje, da sta dejanji kaznivi po pravu obeh držav, ni izpolnjen, glede na izvršitveno obliko kaznivega dejanja po III. odstavku 311. člena našega Kazenskega zakonika, ki se očita obtožencu, to je nezakonito spravljanje skupine tujcev čez ozemlje države za plačilo in je pravna norma 177. člena KZ Republike Hrvaške ne zajema.
ZOR člen 305, 310, 305, 310. ZPP člen 205, 205/1-5, 205, 205/1-5.
smrt tožene stranke - prekinitev postopka - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - overitev potrdila o prejemu kupnine - izpolnitveni upravičenec
Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.