Sodišče tožnikovemu pooblaščencu na glavni obravnavi ni dovolilo postavljati vprašanj tožniku. ZPP v 2. odstavku 289. člena sicer res določa, da lahko stranka ali pooblaščenec z dovoljenjem predsednika senata neposredno postavljata vprašanja nasprotni stranki, pričam in izvedencem, vendar pa v sodni praksi in teoriji ni nobenega dvoma, da lahko pooblaščenec stranke postavlja vprašanja tudi svoji stranki. S prepovedjo postavljanja vprašanj tožnikovemu pooblaščencu je bila kršena pravica tožnika, da v postopku razjasni dejansko stanje. Tožnik kot prava neuka stranka ni mogel vedeti, katera dejstva so pravno relevantna, da bi jih v svoji izpovedi lahko sam od sebe izpostavil. Tožniku z nezakonitim postopanjem sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - škodljivo ravnanje
Kljub temu, da očitano ravnanje (neresnično prikazovanje podatkov prometne nesreče z namenom prejema odškodnine) nima neposredne zveze z delovnim razmerjem tožnika, mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je šlo za škodljivo ravnanje, ki je nasprotovalo interesom delodajalca.
Ker ni nobenega razloga po katerem bi bilo mogoče stroške nastale z vložitvijo predloga za odlog izvršbe opredeliti kot stroške potrebne za izvršbo, jih tudi ni mogoče naložiti dolžniku.
Nepopolna tožba ne more biti predmet presoje o utemeljenosti zahtevka, zato v primeru vložitve nepopolne tožbe sploh ni mogoče presojati verjetnosti obstoja terjatve. Tako tožbo je potrebno vrniti v popravo, o njej ni moč odločati, v kolikor pa je vložnik ne popravi, jo je potrebno zavreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Ob ugotovitvi, da je zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo devetnajstih delavcev v obdobju trideset dni, je bila tožena stranka dolžna izdelati program razreševanja presežnih delavcev, saj gre za delodajalca, ki zaposluje več kot dvajset in manj kot sto delavcev. Ker tožena stranka tega ni storila, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožena stranka je ugovarjala aktivni legitimaciji stečajnega dolžnika, češ da tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj po 1. odstavku 125. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) lahko vloži poleg upnikov le stečajni upravitelj in ne stečajni dolžnik. Prvostopno sodišče navedenemu ugovoru ni sledilo. Zavzelo je stališče, da je iz celotne ureditve ZPPSL mogoče razbrati, da ima stečajni upravitelj v postopku zlasti vlogo poslovodje in zakonitega zastopnika dolžnika. S takšnim stališčem prvostopnega sodišča se pritožbeno sodišče v celoti strinja.
Pritožbeno sodišče načelno soglaša s pritožnikom, da poravnavanje obveznosti, ki se nanašajo na trajno pogodbeno razmerje, v določenih dejanskih okoliščinah ne povzroči zmanjšanja stečajne mase. Vendar pa je takšne okoliščine potrebno zatrjevati. Tožena stranka pa je trdila le, da bi v primeru, v kolikor ne bi prišlo do sklenitve izpodbijanih asignacij, pogodbo razvezala, predmet leasinga pa odvzela, stečajni dolžnik pa bi bil s tem onemogočen pri nadaljnjem poslovanju. Vendar pa teh svojih trditev ni utemeljila. Ni namreč trdila, kaj predmet leasinga predstavlja v poslovanju tožeče stranke, zakaj bi bila zaradi morebitne odpovedi pogodbe onemogočena pri poslovanju, ali je bila vezana prav na toženo stranko kot leasingodajalca in tako dalje. Tožena stranka tudi ni konkretno trdila, da je šlo za plačila, ki so bila nujna za tekoče poslovanje v smislu določbe 2. odstavka 15. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij.
Prvostopno sodišče je torej pravilno zaključilo, da je podana domneva o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL. Takšna domneva pa je izpodbojna. Izpodbijati jo mora upnik, v korist katerega je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno. Ta torej lahko dokazuje, da v času sklenitve izpodbijanih dejanj ni vedel za slabo ekonomsko finančno stanje dolžnika.
upravljanje v večstanovanjskih hišah - aktivne legitimacije upravnika - pasivne legitimacije lastnika (najemnika) za plačilo obratovalnih stroškov
Ker je torej tožeča stranka na podlagi določb Pogodbe o upravljanju in Stanovanjskega zakona v pravnem razmerju s toženo stranko kot lastnico stanovanja, ta pa je nanjo prenesla le pooblastilo, da v njenem imenu obračunava in izterjuje stroške od najemnikov in torej proti njim ni niti aktivno legitimirana za uveljavljanje zahtevkov, to pomeni, da v dani pravni in dejanski situaciji lahko v pravdi uveljavlja plačilo stroškov le od lastnice stanovanja.
pogodba o delu - zakup - višina odškodnine - prosti preudarek
Zmotno pa je stališče pritožnika, da v (vsakem) primeru, ko je zahtevek izkazan po temelju, sporna pa ostane le višina, sodišče zgolj zaradi neizkazane višine ne sme zavrniti zahtevka, ampak mora odločiti o višini po prostem preudarku. Sodišče ima namreč v skladu z določbo 216. člena ZPP pooblastilo, da odloči o višini odškodnine po prostem preudarku le, kadar se višina zneska oziroma količina stvari ne da ugotoviti, ali bi se mogla ugotoviti samo z nesorazmernimi težavami. V danem primeru pa ni moč zaključiti, da se vrednost oblačil ne da ugotoviti ali bi se dala ugotoviti le z nesorazmernimi težavami.
delovno razmerje za določen čas - prenehanje pogodbe - rok za vložitev tožbe
Delavec lahko uveljavlja transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas ob predhodni zahtevi za odpravo kršitve ves čas trajanja delovnega razmerja ali pa neposredno pred sodiščem v roku 30 dni od prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3. KPND člen 24, 24/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - drugo ustrezno delo - neustrezno delo
Delodajalec mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih. Če ta možnost obstaja, mu je dolžan ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi - vendar le v primeru, če ima zanj ustrezno delo za nedoločen čas. Pri presoji ustreznosti drugega dela je poleg zakonsko določenih kriterijih potrebno upoštevati kriterije iz kolektivnih pogodb, ki veljajo za razporejanje delavcev iz kraja v kraj. Ker je tožena stranka razpolagala le z delom, ki je bilo glede na prebivališče tožnika oddaljeno toliko, da bi pot na delo in z dela trajala več kot dve uri, mu nove pogodbe o zaposlitvi za to delno ni bila dolžna ponuditi.
ZIZ člen 38, 65, 38, 65. ZPP člen 154, 154/1, 160, 154, 154/1, 160.
ugovor tretjega - izvršilni stroški
Ko sodišče prve stopnje zavrne ugovor tretjega, ker je upnik v odgovoru izjavil, da mu nasprotuje (2. odstavek 65. člena ZIZ), se odločitev o stroških ugovora pridrži za končno odločbo v pravdi, ki jo začne tretji za ugotovitev, da je izvršba na obravnavani predmet nedopustna, oziroma do izteka roka 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega, če tretji pravde ne začne (3. odstavek 65. člena ZIZ).
Obširno navajanje okoliščin, ki naj bi kazale na obdolženčevo ukvarjanje s tem, da je tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo in za bivanje v njej, nezakonito spravljal na ozemlje ali po njem prevažal ali jim pomagal pri skrivanju, pomeni le nepotrebno obremenjevanje opisa kaznivega dejanja. Te okoliščine so namreč predmet dokazovanja in njihova navedba sodi v obrazložitev obtožnega akta.
ZDavP člen 44, 44/2, 46, 46/2, 44, 44/2, 46, 46/2. ZIZ člen 17, 17/3, 17, 17/3. ZDavP-1 člen 131, 131/2, 131/4.
izvršilni naslov - davčni postopek - seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov
Novi ZdavP-1, ki se uporablja od 01.01.2005 dalje v 2.odst. 131.čl. taksativno našteva izvršilne naslove, med katerimi pa seznama izvršilnih naslovov ni. Drugačno ureditev je poznal prejšnji ZdavP, ki je v 2.odst. 44.čl. izrecno določal, da je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov. 4.odst. 131.čl. ZdavP-1 sicer še vedno pozna možnost, da davčni organ v primeru, če izhaja dolžnikova davčna obveznost iz več izvršilnih naslovov, sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov, vendar pa tega seznama ZdavP-1 ne opredeljuje kot izvršilnega naslova.
KZ člen 126, 126/7, 256, 256/3, 126, 126/7, 256, 256/3.
ponarejanje listin - pojem listine - namenjenost za dokazovanje - obrazci za prometna dovoljenja
Obrazci prometnih dovoljenj nimajo lastnosti listin v smislu VII. odstavka 126. člena KZ, ki določa, da je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, ki je primeren in namenjen za dokaz takšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. S pojmom primernost predmeta je mišljeno predvsem to, da ima predmet neke objektivne lastnosti, da lahko velja kot listina (npr. obstojnost, možnost zaznavanja z vidom oziroma izjemoma tudi z drugimi čutili, sposobnost za forenzično obravnavanje in tako dalje). Druga lastnost, ki se pri predmetu zahteva zato, da lahko postane listina, pa je njegova namenjenost za dokazovanje, le-ta pa se pridobi šele z ravnanjem človeka, ki vnaša v listino svojo izjavo. Namenjenost za dokazovanje je subjektivna lastnost listin, ki jim jo podeljuje avtor izjave pri sestavljanju.
Vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne zadošča za odškodninsko odgovornost toženca, saj lahko ta za zavarovanje svojih premoženjskih pravic in interesov ubere katerokoli izmed pravnih poti, ki mu jih na razpolago daje pravni red. Tudi morebiten neugoden izid kazenskega postopka ne more avtomatično pomeniti toženčeve odškodninske odgovornosti, saj bi, če bi bilo uveljavljanje varstva pravic obremenjeno s potencialno grožnjo nastopa odškodninsko pravnih posledic za primer neuspeha v postopku, to privedlo do izničenja varstva pravic in s tem posledično do izničenja samih pravic. Toženčevo protipravno ravnanje pa je lahko podano, če se kljub zavrženju ovadbe, da je storil kaznivo dejanje krive ovadbe, v pravdnem postopku po izvedenem dokaznem postopku izkaže,saj je ob naznanitvi kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno, saj takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev časti in dobrega imena in posledično škodo. Pomeni krnitev osebnega dostojanstva vsakogar, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je zavržno v vsaki pravno urejeni družbi.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK02716
KZ člen 13, 27, 212, 212/1-2, 13, 27, 212, 212/1-2. ZKP člen 18, 101, 18, 101. ZGD-1 člen 3, 3.
nadaljevano kaznivo dejanje - sila - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - ocena obdolženčevega zagovora - legitimacija za vložitev premoženjskopravnega zahtevka
Povsem upravičeno je prvostopenjsko sodišče obtoženčev zagovor, da je pri teh dejanjih sodeloval pod prisilo še dveh storilcev, ocenilo le kot način njegove obrambe, saj ostali dokazi niso prav v ničemer potrjevali te obtoženčeve navedbe, niti niso bila obtoženčeva zatrjevanja takšne vsebine, da bi jih bilo mogoče dokazno preveriti. Obtoženčev zagovor pa je vedno, ko se ga ocenjuje kot dokazno sredstvo, predmet dokazne ocene kot vsak drug dokaz in se ga zato presoja tako samega zase kot tudi v povezavi z drugimi dokazi ter na tej podlagi napravi zaključek o njegovi verodostojnosti oziroma sprejemljivosti. Čeprav je nedvomna pravica obtoženca kako se in ali se sploh zagovarja, je hkrati pravica in dolžnost sodišča, da kakršenkoli že je obtoženčev zagovor, tega oceni v omenjenem smislu.
Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo, ni pa na predlog ali mnenje strank vezano. Res je, da ZPP v 2. odstavku 245. člena določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto dela, vendar sme sodišče izvedensko delo zaupati, skladno z določbami 3. in 4. odstavka navedenega člena, tudi gospodarski družbi, usposobljeni za takšno delo.
ZZKat člen 1, 5, 1, 5. ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 73, 73. ZPPSL člen 143, 143/5, 143, 143/5.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje izločitvene pravice - napotitev na pravdo - lastninska tožba
Po 33. členu ZTLR se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo. Tožnik je imel kot stranka menjalne pogodbe le obligacijsko pravico do izpolnitve pogodbe. Na tako presojo ne vpliva dejstvo, da je tožnik nepremičnine prevzel v posest že leta 1992, saj za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla ne zadostuje že izročitev. Realizacija pogodbe ima pomen le za presojo veljavnosti pogodbe (73. člen ZOR) in prav tako ne pomeni pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Ker se je toženec z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal o tem, da tožnik lastninske pravice ni pridobil (ta podatek pa je po povedanem pravilen), se tožnik ne more sklicevati na slabo vero toženca. Morebitne drugačne informacije, ki naj bi jih toženec dobil na geodetski upravi, ne izkazujejo lastniškega stanja nepremičnin.
Opustitev izdaje sklepa v stečajnem postopku o napotitvi tožnika, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, je ovira le za začetek pravde po 5. odstavku 143. člena ZPPSL, ni pa ovira za vložitev lastninske tožbe. Izločitveni upnik, katerega zahtevek izvira iz lastninske pravice, namreč lahko lastninsko pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih in to ne glede na to, ali je svojo terjatev (izločitveno pravico) sploh prijavil v stečajnem postopku (primerjaj pravno mnenje, občna seja VSS 14.12.1995, Pravna mnenja II/95).
Tožnik kot dejansko podlago za tožbeni zahtevek navaja dogovor, ki je bil sklenjen med njim in tožencem, zato ni dvoma, da gre za zahtevek, ki ga je treba presojati po pravilih obligacijskega prava.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.