Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo, ni pa na predlog ali mnenje strank vezano. Res je, da ZPP v 2. odstavku 245. člena določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto dela, vendar sme sodišče izvedensko delo zaupati, skladno z določbami 3. in 4. odstavka navedenega člena, tudi gospodarski družbi, usposobljeni za takšno delo.
Vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne zadošča za odškodninsko odgovornost toženca, saj lahko ta za zavarovanje svojih premoženjskih pravic in interesov ubere katerokoli izmed pravnih poti, ki mu jih na razpolago daje pravni red. Tudi morebiten neugoden izid kazenskega postopka ne more avtomatično pomeniti toženčeve odškodninske odgovornosti, saj bi, če bi bilo uveljavljanje varstva pravic obremenjeno s potencialno grožnjo nastopa odškodninsko pravnih posledic za primer neuspeha v postopku, to privedlo do izničenja varstva pravic in s tem posledično do izničenja samih pravic. Toženčevo protipravno ravnanje pa je lahko podano, če se kljub zavrženju ovadbe, da je storil kaznivo dejanje krive ovadbe, v pravdnem postopku po izvedenem dokaznem postopku izkaže,saj je ob naznanitvi kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno, saj takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev časti in dobrega imena in posledično škodo. Pomeni krnitev osebnega dostojanstva vsakogar, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je zavržno v vsaki pravno urejeni družbi.
ZDavP člen 44, 44/2, 46, 46/2, 44, 44/2, 46, 46/2. ZIZ člen 17, 17/3, 17, 17/3. ZDavP-1 člen 131, 131/2, 131/4.
izvršilni naslov - davčni postopek - seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov
Novi ZdavP-1, ki se uporablja od 01.01.2005 dalje v 2.odst. 131.čl. taksativno našteva izvršilne naslove, med katerimi pa seznama izvršilnih naslovov ni. Drugačno ureditev je poznal prejšnji ZdavP, ki je v 2.odst. 44.čl. izrecno določal, da je seznam zaostalih obveznosti dolžnika lahko izvršilni naslov. 4.odst. 131.čl. ZdavP-1 sicer še vedno pozna možnost, da davčni organ v primeru, če izhaja dolžnikova davčna obveznost iz več izvršilnih naslovov, sestavi seznam izvršilnih naslovov neplačanih davkov, vendar pa tega seznama ZdavP-1 ne opredeljuje kot izvršilnega naslova.
ZZ člen 13, 13. ZGD člen 20, 20. ZIL-1 člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZJRS člen 17, 26, 26/1, 17, 26, 26/1.
firma - slovenski jezik - zavod - znak sestavni del imena
Za vpis pravnoorganizacijske oblike zavoda v sodni register je treba kot materialnopravni predpis upoštevati Zakon o zavodih (ZZ). ZZ pa v 13. čl. ureja obvezne in izbirne vsebine, ki jih vsebuje ime zavoda. Tako je obvezna vsebina imena zavoda označba, ki navaja na dejavnost in sedež zavoda (1. odst. 13. čl. ZZ). Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja (2. odst. 13. čl. ZZ), sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena (5. odst. 13. čl. ZZ).
Ime ustanoviteljice zavoda je H., priimek pa P. - S.. Ker po 2. odst. 13. čl. ZZ ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja, je neutemeljeno pritožnikov sklicevanje, da je podvojitev soglasniške črke sredi besed nn, mogoča samo na takoimenovani morfemski meji (npr. oddati, brezzračen ipd.) Ker samo ime ustanoviteljice vsebuje podvojitev soglasniške črke sredi besede nn, je v skladu z 2. odst. 13. čl. ZZ.
Kot opisani znak pa je dopusten tudi kot sestavni del imena zavoda. Za razliko od angleškega jezika je res v oblikoslovju slovenskega jezika neznana končnica S. Vendar pa jo je možno uporabiti, če je to znak v smislu 1. odst. 42. čl. ZIL-1.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - trditvena podlaga
Z ugotovitvijo, da tožena stranka ni prerekala vzročne zveze med zavarovankino vinjenostjo in nastalo škodo, prvostopno sodišče nanjo ni prevalilo dokaznega bremena, temveč ji je očitalo le neobstoj ustrezne trditvene podlage, ki bi pod vprašaj postavila tožnikova zatrjevanja o zavarovankini kršitvi cestnoprometnih predpisov zaradi vožnje pod vplivom alkohola in bi od tožnika zahtevala, da toženkino nasprotovanje - ker je dokazno breme obstoja vzročne zveze na tožnikovi strani - ovrže.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK02716
KZ člen 13, 27, 212, 212/1-2, 13, 27, 212, 212/1-2. ZKP člen 18, 101, 18, 101. ZGD-1 člen 3, 3.
nadaljevano kaznivo dejanje - sila - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - ocena obdolženčevega zagovora - legitimacija za vložitev premoženjskopravnega zahtevka
Povsem upravičeno je prvostopenjsko sodišče obtoženčev zagovor, da je pri teh dejanjih sodeloval pod prisilo še dveh storilcev, ocenilo le kot način njegove obrambe, saj ostali dokazi niso prav v ničemer potrjevali te obtoženčeve navedbe, niti niso bila obtoženčeva zatrjevanja takšne vsebine, da bi jih bilo mogoče dokazno preveriti. Obtoženčev zagovor pa je vedno, ko se ga ocenjuje kot dokazno sredstvo, predmet dokazne ocene kot vsak drug dokaz in se ga zato presoja tako samega zase kot tudi v povezavi z drugimi dokazi ter na tej podlagi napravi zaključek o njegovi verodostojnosti oziroma sprejemljivosti. Čeprav je nedvomna pravica obtoženca kako se in ali se sploh zagovarja, je hkrati pravica in dolžnost sodišča, da kakršenkoli že je obtoženčev zagovor, tega oceni v omenjenem smislu.
priposestvovanje - obnova nepremičnine - dobra vera - darilna pogodba - nemo plus iuris
Glede na to, da tožnik ni predložil nobenega drugega dokaza, da mu je pravna prednica podarila več, kot je razvidno iz omenjene darilne pogodbe, v kateri je opisan obseg in stanje nepremičnine v naravi, brez spornega gospodarskega poslopja, se tudi pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tudi ta pogodba dokazuje, da si J.K. spornega gospodarskega poslopja ni lastila.
ZOR člen 305, 310, 305, 310. ZPP člen 205, 205/1-5, 205, 205/1-5.
smrt tožene stranke - prekinitev postopka - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - overitev potrdila o prejemu kupnine - izpolnitveni upravičenec
Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.
Sodišče lahko izda začasno odredbo le zavarovanje zahtevka (terjatve), ki se uveljavlja ali se bo uveljavljala. Pri izdaji začasne odredbe je treba spoštovati prisilne predpise.
Sodišče ne sme prepovedati sečnje, ki je obvezna po predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi.
Za uspešno sklicevanje na pretrganje zastaranja po 388. členu ZOR zaradi uveljavitve premoženjskega zahtevka v kazenskem postopku mora oškodovanec določno navesti, kdaj je bilo to storjeno in v kakšnem obsegu.
izbris d.o.o. po ZFPPod - upnikovo obvestilo o izbrisnem razlogu - pravni interes za pritožbo
Upnikov "predlog za izbris gospodarske družbe S. W., d.o.o. Ljubljana, iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod" z dne 18.11.2005 je bilo treba obravnavati zgolj kot obvestilo sodišču, da je podan izbrisni razlog, kar je lahko (ob ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga) podlaga za začetek postopka izbrisa družbe po uradni dolžnosti. Izhajajoč iz opisane vloge upnika (kot informatorja sodišča) v tej fazi upniku tudi ni mogoče priznati položaja udeleženca postopka, saj slednji niti še ni začet. Začne se šele s sklepom sodišča o začetku postopka izbrisa po 1. odstavku 29. člena ZFPPod.
Za vložitev pritožbe zoper sklep s katerim je registrsko sodišče ugodilo ugovoru družbe in razveljavilo sklep o začetku postopka izbrisa, ZFPPod v 3. točki 3. odstavka 30. člena in 3. točki 4. odstavka 34. člena ne daje procesne legitimacije. To pa pomeni, da mora upnik v tem primeru v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod in 1. odstavkom 36. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod, da bi si lahko pridobil položaj udeleženca v postopku zatrjevati, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.
stroški pooblaščenca - odnos med stranko in pooblaščencem
Sploh ne gre za naravo spora, ampak za odnos stranke in njenega pooblaščenca, ki je povsem zaupen odnos. Če si stranka svojega pooblaščenca izbere je prav, da jo tudi ta pooblaščenec zastopa. Sodišče pa ne more stranki naložiti, da si za določeno pravdno dejanje vzame drugega pooblaščenca.
Za odločanje pritožbenega sodišča je bistveno stanje na dan odločanja sodišča prve stopnje v obravnavani pravdni zadevi. V času odločanja o tožbenem zahtevku glede predmetne terjatve ni obstajal drug pravnomočen izvršilni naslov in zato pritožbeni očitek pravnomočno že razsojene zadeve ni utemeljen.
V obravnavanem primeru sta tožnika tista, ki zatrjujeta vznemirjanje svoje lastninske pravice in je dokazno breme o tem, da sta toženca njuno lastninsko pravico vznemirjala s premikanjem stvari izven trase služnostne poti, na tožeči stranki. Šele ko bo natančno ugotovljen potek služnostne poti, ter uvoz nanjo, bo mogoče ugotoviti, ali je ta del zemljišča že zajet v pravnomočni razsodbi ali ne.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja - primerno sredstvo zavarovanja
ZIZ v 1. odst. 273. člena določa, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, slednje je torej materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe.
Tožnikova nepravilna hoja po cesti v nočnem času, ko tudi ni nosil odsevnega telesa, pomeni hudo kršitev prometnih predpisov, ki presega odgovornost voznika, izvirajočo iz njegovega načina vožnje. Tožnikov način uporabe ceste je tako dobil pomen enakopravnega vzroka v primerjavi z vzrokom, ki je pripisati zavarovancu tožene stranke za nastalo nezgodo.
pritožba zoper sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka - sporazum o delitvi zapuščine
Tožba dedinje A.F., s katero izpodbija veljavnost sodne poravnave dedičev, ni razlog, da se sklep o dedovanju v zapuščinskem postopku ne izda, prav tako ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.