• Najdi
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>
  • 241.
    VSL sklep IV Cpg 113/2006
    4.10.2006
    SODNI REGISTER - FIRMSKO PRAVO
    VSL06819
    ZGD člen 20, 20/3, 20/3-2, 20, 20/3, 20/3-2.
    firma - slovenski jezik
    Izjema od pravila, da mora firma biti v slovenskem jeziku je predpisana tudi v 2. alineji 3. odst. 20. čl. ZGD, saj se lahko uporablja firma v tujem jeziku, če gre za uporabo mrtvega jezika. V Velikem slovarju tujk, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2002, stran 439 je pri besedi Herbarij navedeno, da izvira iz latinske besede Herba, kar pomeni zelišče. V Slovarju tujk, avtorja Stanka Bunca, Založba obzorja Maribor 1998, pa beseda Herba v latinščini pomeni rastlina. Po oceni sodišča druge stopnje, gre pri uporabi imena Herbal za uporabo latinskega (mrtvega) jezika, ne glede na to, da je predlagatelj pridal besedi Herba še črko l. Zaradi pridane črke namreč beseda Herba še vedno pomeni v latinskem izvoru rastlino.

     
  • 242.
    VSL sklep I Kp 1318/2006
    4.10.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL0023062
    KZ člen 126, 126/7, 256, 256/3, 126, 126/7, 256, 256/3.
    ponarejanje listin - pojem listine - namenjenost za dokazovanje - obrazci za prometna dovoljenja
    Obrazci prometnih dovoljenj nimajo lastnosti listin v smislu VII. odstavka 126. člena KZ, ki določa, da je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, ki je primeren in namenjen za dokaz takšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. S pojmom primernost predmeta je mišljeno predvsem to, da ima predmet neke objektivne lastnosti, da lahko velja kot listina (npr. obstojnost, možnost zaznavanja z vidom oziroma izjemoma tudi z drugimi čutili, sposobnost za forenzično obravnavanje in tako dalje). Druga lastnost, ki se pri predmetu zahteva zato, da lahko postane listina, pa je njegova namenjenost za dokazovanje, le-ta pa se pridobi šele z ravnanjem človeka, ki vnaša v listino svojo izjavo. Namenjenost za dokazovanje je subjektivna lastnost listin, ki jim jo podeljuje avtor izjave pri sestavljanju.

     
  • 243.
    VSL sodba II Cp 3649/2006
    4.10.2006
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51630
    ZZKat člen 1, 5, 1, 5. ZTLR člen 33, 33. ZOR člen 73, 73. ZPPSL člen 143, 143/5, 143, 143/5.
    pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera - prijava terjatev v stečajnem postopku - prerekanje izločitvene pravice - napotitev na pravdo - lastninska tožba
    Po 33. členu ZTLR se na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v javno knjigo. Tožnik je imel kot stranka menjalne pogodbe le obligacijsko pravico do izpolnitve pogodbe. Na tako presojo ne vpliva dejstvo, da je tožnik nepremičnine prevzel v posest že leta 1992, saj za prenos lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla ne zadostuje že izročitev. Realizacija pogodbe ima pomen le za presojo veljavnosti pogodbe (73. člen ZOR) in prav tako ne pomeni pridobitnega načina, potrebnega za prenos lastninske pravice na nepremičnini. Ker se je toženec z vpogledom v zemljiško knjigo prepričal o tem, da tožnik lastninske pravice ni pridobil (ta podatek pa je po povedanem pravilen), se tožnik ne more sklicevati na slabo vero toženca. Morebitne drugačne informacije, ki naj bi jih toženec dobil na geodetski upravi, ne izkazujejo lastniškega stanja nepremičnin.

    Opustitev izdaje sklepa v stečajnem postopku o napotitvi tožnika, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, je ovira le za začetek pravde po 5. odstavku 143. člena ZPPSL, ni pa ovira za vložitev lastninske tožbe. Izločitveni upnik, katerega zahtevek izvira iz lastninske pravice, namreč lahko lastninsko pravico uveljavlja proti stečajnemu dolžniku po splošnih procesnopravnih in materialnopravnih predpisih in to ne glede na to, ali je svojo terjatev (izločitveno pravico) sploh prijavil v stečajnem postopku (primerjaj pravno mnenje, občna seja VSS 14.12.1995, Pravna mnenja II/95).

     
  • 244.
    VSK sklep I Cp 87/2006
    4.10.2006
    civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
    VSK02102
    ZOR člen 305, 310, 305, 310. ZPP člen 205, 205/1-5, 205, 205/1-5.
    smrt tožene stranke - prekinitev postopka - delna izpolnitev pogodbene obveznosti - overitev potrdila o prejemu kupnine - izpolnitveni upravičenec
    Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.

     
  • 245.
    VSC sodba Cp 1579/2005
    4.10.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01320
    ZOR člen 154, 154/1, 200, 200/1, 154, 154/1, 200, 200/1.
    povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi krnitve ugleda - ovadba
    Vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne zadošča za odškodninsko odgovornost toženca, saj lahko ta za zavarovanje svojih premoženjskih pravic in interesov ubere katerokoli izmed pravnih poti, ki mu jih na razpolago daje pravni red. Tudi morebiten neugoden izid kazenskega postopka ne more avtomatično pomeniti toženčeve odškodninske odgovornosti, saj bi, če bi bilo uveljavljanje varstva pravic obremenjeno s potencialno grožnjo nastopa odškodninsko pravnih posledic za primer neuspeha v postopku, to privedlo do izničenja varstva pravic in s tem posledično do izničenja samih pravic. Toženčevo protipravno ravnanje pa je lahko podano, če se kljub zavrženju ovadbe, da je storil kaznivo dejanje krive ovadbe, v pravdnem postopku po izvedenem dokaznem postopku izkaže,saj je ob naznanitvi kaznivega dejanja vedel, da to dejanje ni bilo storjeno, saj takšna naznanitev predstavlja nedopusten poseg v pravice osebnosti, ki lahko pogojuje razžalitev časti in dobrega imena in posledično škodo. Pomeni krnitev osebnega dostojanstva vsakogar, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je izpostavljen neresnični oziroma krivi ovadbi, saj gre za trditve o dejanju, ki je zavržno v vsaki pravno urejeni družbi.

     
  • 246.
    VSK sodba Kp 353/2006
    4.10.2006
    kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
    VSK02716
    KZ člen 13, 27, 212, 212/1-2, 13, 27, 212, 212/1-2. ZKP člen 18, 101, 18, 101. ZGD-1 člen 3, 3.
    nadaljevano kaznivo dejanje - sila - pomoč pri storitvi kaznivega dejanja - ocena obdolženčevega zagovora - legitimacija za vložitev premoženjskopravnega zahtevka
    Povsem upravičeno je prvostopenjsko sodišče obtoženčev zagovor, da je pri teh dejanjih sodeloval pod prisilo še dveh storilcev, ocenilo le kot način njegove obrambe, saj ostali dokazi niso prav v ničemer potrjevali te obtoženčeve navedbe, niti niso bila obtoženčeva zatrjevanja takšne vsebine, da bi jih bilo mogoče dokazno preveriti. Obtoženčev zagovor pa je vedno, ko se ga ocenjuje kot dokazno sredstvo, predmet dokazne ocene kot vsak drug dokaz in se ga zato presoja tako samega zase kot tudi v povezavi z drugimi dokazi ter na tej podlagi napravi zaključek o njegovi verodostojnosti oziroma sprejemljivosti. Čeprav je nedvomna pravica obtoženca kako se in ali se sploh zagovarja, je hkrati pravica in dolžnost sodišča, da kakršenkoli že je obtoženčev zagovor, tega oceni v omenjenem smislu.

     
  • 247.
    VSC sklep Cp 1492/2006
    4.10.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01310
     
    začasna odredba - zavarovanje - prekoračitev - prisilni predpisi - gozdovi
    Sodišče lahko izda začasno odredbo le zavarovanje zahtevka (terjatve), ki se uveljavlja ali se bo uveljavljala. Pri izdaji začasne odredbe je treba spoštovati prisilne predpise.

    Sodišče ne sme prepovedati sečnje, ki je obvezna po predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z gozdovi.

     
  • 248.
    VSK sklep I Cp 176/2006
    4.10.2006
    lastninjenje
    VSK02099
    ZTLR člen 33, 33. SZ člen 1, 1/1, 9, 9/1, 118, 122, 1, 1/1, 9, 9/1, 118, 122.
    lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice - lex specialis - funkcionalno zemljišče
    Glede na izrecno določbo 118. člena SZ so torej že s samo sklenitvijo kupoprodajne pogodbe med toženo stranko in V.B., nanj prešle vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj. Čeprav je sicer res, da se v skladu z določbo 33. člena Zakona o temeljnih lastinskopravnih razmerjih (ZTLR) na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, je, glede na navedeno specialno določbo (118. člena) stanovanjskega zakona, v obravnavani zadevi utemeljevanje zgoraj navedene odločitve na določbi 33. člena ZTLR, napačno.

     
  • 249.
    VSL sklep IV Cpg 94/2006
    4.10.2006
    sodni register
    VSL06834
    ZSReg člen 17, 17/1, 36, 36/1, 17/1, 36, 17, 36/1. ZFPPod člen 25, 28, 29, 29/1, 30, 34, 25, 28, 29, 29/1, 30, 34.
    izbris d.o.o. po ZFPPod - upnikovo obvestilo o izbrisnem razlogu - pravni interes za pritožbo
    Upnikov "predlog za izbris gospodarske družbe S. W., d.o.o. Ljubljana, iz sodnega registra na podlagi določb ZFPPod" z dne 18.11.2005 je bilo treba obravnavati zgolj kot obvestilo sodišču, da je podan izbrisni razlog, kar je lahko (ob ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga) podlaga za začetek postopka izbrisa družbe po uradni dolžnosti. Izhajajoč iz opisane vloge upnika (kot informatorja sodišča) v tej fazi upniku tudi ni mogoče priznati položaja udeleženca postopka, saj slednji niti še ni začet. Začne se šele s sklepom sodišča o začetku postopka izbrisa po 1. odstavku 29. člena ZFPPod.

    Za vložitev pritožbe zoper sklep s katerim je registrsko sodišče ugodilo ugovoru družbe in razveljavilo sklep o začetku postopka izbrisa, ZFPPod v 3. točki 3. odstavka 30. člena in 3. točki 4. odstavka 34. člena ne daje procesne legitimacije. To pa pomeni, da mora upnik v tem primeru v skladu z določbo 1. odstavka 17. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod in 1. odstavkom 36. člena ZSReg v zvezi z 28. členom ZFPPod, da bi si lahko pridobil položaj udeleženca v postopku zatrjevati, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes.

     
  • 250.
    VSK sklep I Cp 125/2006
    4.10.2006
    civilno procesno pravo
    VSK03053
    ZNP člen 23, 23/3, 37, 23, 23/3, 37. ZPP člen 244, 244/1, 244/2, 245, 245/2, 245/3, 245/4, 298, 298/4, 300, 244, 244/1, 244/2, 245, 245/2, 245/3, 245/4, 298, 298/4, 300.
    plačilo predujma - določitev izvedenca - nevezanost sodišča na izjavo strank - združitev postopka
    Preden sodišče odloči, koga bo vzelo za izvedenca, lahko da strankam možnost, da se o tem izjavijo, ni pa na predlog ali mnenje strank vezano. Res je, da ZPP v 2. odstavku 245. člena določa, da se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto dela, vendar sme sodišče izvedensko delo zaupati, skladno z določbami 3. in 4. odstavka navedenega člena, tudi gospodarski družbi, usposobljeni za takšno delo.

     
  • 251.
    VSL sklep I Kp 709/2006
    4.10.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL0023076
    KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
    povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje na prednostno cesto - izsiljevanje prednosti - točka optimalne vidljivosti - točka optimalne preglednosti
    Glede na obdolženkin zagovor, da oškodovanca pred zavijanjem na levo na prednostno cesto ni videla, čeprav se je pred tem s svojim vozilom popolnoma ustavila pred voznim pasom proti Zagorju ter pogledala levo in desno, je bistveno vprašanje, kje je bila za obdolženko, ki se je torej vključevala iz neprednostne na prednostno cesto, točka optimalne vidljivosti (voznik, ki se vključuje iz neprednostne na prednostno cesto, se je namreč dolžan postaviti na točko optimalne vidljivosti) ter ali je iz te točke oškodovanca glede na njegovo hitrost in oddaljenost od predmetnega križišča v trenutku obdolženkinega speljevanja, lahko videla.

     
  • 252.
    VSL sklep I Kp 889/2006
    4.10.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL23010
    ZKP člen 519, 519.
    odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje
    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnica utemeljeno uveljavlja, da ni pogojev za odstop spisa Republiki Hrvaški. Po oceni pritožbenega sodišča ni izpolnjen eden izmed pogojev iz citirane pogodbe o pravni pomoči v kazenskih zadevah, da je dejanje, za katero sodišče odstopi spis tuji državi, kaznivo dejanje po zakonih obeh držav. Res je, da se ne zahteva popolno ujemanje inkriminacij med zakonskimi dejanskimi stanji (opisi dejanj v kazenskih zakonih) po pravu dveh držav, vendarle pa morata biti opisa dejanj takšna, da lahko ugotovimo enakovrednost inkriminacije v vsebini zakonskih dejanskih stanj, to se pravi v zakonskih tekstih po kazenskih zakonih obeh držav. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da ima pritožnica prav, da pogoj, ki ga ugotavlja sodišče prve stopnje, da sta dejanji kaznivi po pravu obeh držav, ni izpolnjen, glede na izvršitveno obliko kaznivega dejanja po III. odstavku 311. člena našega Kazenskega zakonika, ki se očita obtožencu, to je nezakonito spravljanje skupine tujcev čez ozemlje države za plačilo in je pravna norma 177. člena KZ Republike Hrvaške ne zajema.

     
  • 253.
    VSK sklep I Cp 586/2006
    3.10.2006
    stvarno pravo
    VSK03139
    SPZ člen 66, 66/3, 66, 66/3.
    priposestvovanje idealnega deleža - solastnica - nujno sosporništvo - razpolaganje solastnika s svojim idealnim deležem
    Ker lahko toženec kot solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim delom na vtoževanih nepremičninah (3. odstavek 66. člena SPZ), tožnici ni mogoče odreči pravnega varstva, če je njen tožbeni zahtevek uperjen le na toženčev idealni delež vtoževanih nepremičnin.

     
  • 254.
    VSL sklep I Cpg 779/2006
    3.10.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSL06807
    ZGD člen 251, 496, 509, 509/3, 251, 496, 509, 509/3.
    gospodarsko interesno združenje - sodno imenovanje uprave - ni analogije z 251. členom ZGD
    Za gospodarska interesna združenja Zakon o gospodarskih družbah ne določa smiselne uporabe 251. člena.

     
  • 255.
    VSM sklep I Cp 2340/2006
    3.10.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSM20329
    ZIZ člen 62, 62/2, 62, 62/2. ZZK-1 člen 51, 51/1, 52, 52/3, 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 151, 161, 161/3, 161/3-5, 51, 51/1, 52, 52/3, 86, 86/1, 87, 87/3, 88, 151, 161, 161/3, 161/3-5.
    zaznamba sklepa o izvršbi - predznamba
    odločbe napotujejo na ravnanje zemljiškoknjižnega

    sodišča v primerih oprave novih oziroma sledečih vpisov

    po uradni dolžnosti, ko je bila v korist istega upnika

    že predznamovana zastavna pravica na istih nepremičninah

    in je upnik s tako predznambo (analogno zaznambo) v

    zemljiški knjigi že pridobil zastavno pravico na teh nepremičninah.

    Če sicer obstoje formalni pogoji za opravo vpisa (formalno popolen

    sklep naveden v prvem odstavku člena 51 ZZK-1 ali sklep naveden v

    prvem odstavku člena 86 ZZK-1), zemljiškokjižno sodišče dovoli

    zaznambo izvršbe ali (analogno) predhodne odredbe in hkrati po uradni

    dolžnosti tudi vknjižbo hipoteke - vendar, v vrstnem redu že

    predznamovane hipoteke (tretji odstavek člena 52 ZZK-1).

     
  • 256.
    VSK sklep I Cp 99/2006
    3.10.2006
    stvarno pravo
    VSK03081
    SPZ člen 213, 213.
    služnost - vznemirjanje - dokazno breme
    V obravnavanem primeru sta tožnika tista, ki zatrjujeta vznemirjanje svoje lastninske pravice in je dokazno breme o tem, da sta toženca njuno lastninsko pravico vznemirjala s premikanjem stvari izven trase služnostne poti, na tožeči stranki. Šele ko bo natančno ugotovljen potek služnostne poti, ter uvoz nanjo, bo mogoče ugotoviti, ali je ta del zemljišča že zajet v pravnomočni razsodbi ali ne.

     
  • 257.
    VSK sklep I Cp 1286/2006
    3.10.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02557
    Odvetniška tarifa člen 7, 7/4, 12, 7, 7/4, 12.
    stroški pooblaščenca - odnos med stranko in pooblaščencem
    Sploh ne gre za naravo spora, ampak za odnos stranke in njenega pooblaščenca, ki je povsem zaupen odnos. Če si stranka svojega pooblaščenca izbere je prav, da jo tudi ta pooblaščenec zastopa. Sodišče pa ne more stranki naložiti, da si za določeno pravdno dejanje vzame drugega pooblaščenca.

     
  • 258.
    VSM sodba in sklep I Cp 3062/2005
    3.10.2006
    obligacijsko pravo
    VSM20333
    ZOR člen 280, 280/1, 281, 281/1, 281/2, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 285, 280, 280/1, 281, 281/1, 281/2, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 285. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 365-2, 154, 154/1, 165, 165/1, 337, 337/1, 350, 350/2, 353, 365-2.
    izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
    Na podlagi določila drugega odstavka 283. člena ZOR se izpodbojna

    tožba ne more naperiti zoper dolžnika (prvega toženca) temveč le

    zoper tretjega, s katerim je bila ali v čigar korist je bilo storjeno

    izpodbijano pravno dejanje.

    Rok za vložitev tožbe določa 285. člen ZOR in sicer se izpodbojna

    tožba v primeru razpolaganja iz prvega odstavka 281. člena ZOR, torej

    pri odplačnem razpolaganju, lahko vloži v enem letu šteto od dneva,

    ko je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje.

     
  • 259.
    VSK sklep I Cp 1199/2006
    3.10.2006
    zavarovanje terjatev
    VSK02436
    ZIZ člen 272, 273, 272, 273.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja - primerno sredstvo zavarovanja
    ZIZ v 1. odst. 273. člena določa, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, slednje je torej materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe.

     
  • 260.
    VSK sodba I Cp 289/2006
    3.10.2006
    civilno procesno pravo - stanovanjsko pravo
    VSK02094
    ZPP člen 277, 318, 277, 318. SZ-1 člen 103, 103/1-4.
    zamudna sodba - pravočasen odgovor na tožbo - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga
    Le pravočasen in obrazložen odgovor na tožbo ima za posledico, da do izdaje zamudne sodbe ne pride.

     
  • <<
  • <
  • 13
  • od 14
  • >
  • >>