URS člen 14, 14/2, 14, 14/2. ZTPDR člen 15. SKPg člen 15, 42, 42/2.
jubilejna nagrada - prenehanje delovnega razmerja zaradi stečaja - kontinuiteta delovnega razmerja
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot je položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugemu delodajalcu pri prejšnjem delodajalcu preneha delovno razmerje. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih sta s tem soglašala oba delodajalca. Sporazum o prezaposlitvi delavcev je bil sicer podpisan šele 19.4.1993, po uvedbi stečajnega postopka, vendar pa je bil prevzem delavcev dogovorjen že pred uvedbo stečajnega postopka. Družba X je bila ustanovljena samo zaradi predvidenega stečaja družbe Y in že ob ustanovitvi je bilo dogovorjeno, da bo nadaljevala del dejavnosti in zagotovila zaposlitev delavcem, ki jim je delovno razmerje kasneje prenehalo zaradi stečaja. Ni razumnega in stvarnega razloga, da bi se položaj teh delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med dvema delodajalcema, zato je podana kontinuiteta zaposlitve. Upoštevati je treba tudi delovno dobo doseženo pri prejšnjem delodajalcu, zato je zadnji delodajalec (družba X) zavezan plačati delavcu jubilejno nagrado.
dejansko delovno razmerje - obstoj delovnega razmerja
Tožniki so delali pri toženi stranki na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb do konca leta 2004, nato so bili v dejanskem delovnem razmerju do dneva, ko jim je bilo s strani tožene stranke nadaljnje opravljanje dela prepovedano. Ker tožniki v času vložitve tožbe tako niso bili več v delovnem razmerju pri toženki, je potrebno pravočasnost njihove tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja presojati po 3. odstavku 204. člena ZDR. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je začel teči od dneva, ko so tožniki izvedeli za kršitev pravic, torej od dneva, ko jim je toženka prepovedala prihajati na delo.
začasna odstranitev z dela - disciplinska kršitev - javni uslužbenci
Pogoji za začasno odstranitev z dela so izkazani, ker je bil zoper tožnico uveden disciplinski postopek zaradi suma storitve težje disciplinske kršitve, ki ima znake kaznivega dejanja in se preganja po uradni dolžnosti, ker je v zapisnik o prometni nesreči, ki jo je obravnavala, vpisala osebi, ki v nesreči nista bili udeleženi. Takšno tožničino ravnanje je v nasprotju z delom policista, ki je ravno v tem, da odkriva kazniva dejanja, zaradi česar bi nadaljnja prisotnost tožnice na delu škodovala interesom Policije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog - prenehanje potreb po delu
Tožena stranka za ugotovitev, da je delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno, ni bila dolžna spremljati uspešnosti poslovanja v daljšem časovnem obdobju, saj novi ZDR ne ločuje več med začasnim in trajnim prenehanjem potreb po določenem delu in tudi ne določa, kakšno časovno obdobje mora obstajati prenehanje potreb po delu, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
sklep o izbrisu - pritožba zoper sklep - premoženje družbe
Za odločanje o pritožbi proti sklepu o izbrisu se na podlagi 3. odst. 34. čl. ZFPPod smiselno uporablja tudi 4. odst. 30. čl. ZFPPod. Ta določa, da morajo biti v ugovoru (in torej tudi v pritožbi) določno navedena dejstva, iz katerih izhaja, da je ugovor utemeljen, ter da je treba ugovoru priložiti listine, ki dokazujejo, da je ugovor utemeljen.
ZUP člen 101, 101/2, 101, 101/2. ZDR člen 119, 119/1, 119, 119/1.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu - invalidnost i. kategorije - pravnomočnost odločbe - rok
Tožniku je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu, ko je vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna. Ker je rok za pritožbo zoper navedeno odločbo iztekel v nedeljo, bi tožena stranka ravnala pravilno, če bi mu delovno razmerje zaključila z naslednjim dnem, saj se rok za pritožbo izteče s potekom prvega naslednjega delovnika, če je zadnji dan roka nedelja, praznik oziroma kakšen drug dan, ko se pri organu ne dela.
Pravna podlaga Pogodbe je bil v letu 1984 veljavni Zakon o združenem delu (v nadaljevanju ZZD). Neodplačni prenos sredstva v družbeni lastnini je bil po razumevanju pritožbenega sodišča sestavni del dolžnostne vezanosti upravljavcev družbenih sredstev, da ta sredstva uporabljajo v skladu z njihovo naravo in namenom (prim. 231. čl. ZZD). Če namreč določenega družbenega sredstva dotedanji upravljavec ni potreboval, je bila njegova dolžnost, da ga je prepustil drugi družbeni pravni osebi, ki bi ga bila sposobna družbeno smotrno uporabljati.
Na drugi strani pa je bistvena značilnost darilne pogodbe darilni namen darovalca. Poleg tega je darilna pogodba pravni naslov za prenos lastninske pravice na obdarjenca. Nobene od teh značilnosti nima pogodba o neodplačnem prenosu družbenega sredstva drugi družbeni pravni osebi. Zato bi se po prepričanju pritožbenega sodišča utegnila izkazati za sporno primerjava med darilno pogodbo civilnega prava in pogodbo o neodplačnem prenosu družbenega sredstva na drugo družbeno pravno osebo zlasti z gledišča zapovedi o dolžnostni vezanosti upravljavcev družbenih sredstev v družbeni pravni osebi.
Sporna obveznost (uporabljati sporne nepremičnine za organizirano izobraževanje na področju kmetijstva) je pravno prednico toženk omejevala v prosti uporabi spornih nepremičnin in jo obenem zavezovala k prav določeni uporabi le-teh. Breme praviloma obremenjuje prevzemnika in v tem okviru praviloma izključuje brezplačnost prenosa.
Pojma zadružne lastnine (80. čl. ZZad) pa kljub omejitvam iz 4. in 5. odst. 74. čl. ZZad ni mogoče enačiti s pojmom družbene lastnine. In če je bila opredelitev namena uporabe spornih nepremičnin v Pogodbi skladna dolžnostni vezanosti upravljavcev sredstev v družbeni lastnini (231. čl. ZZD), bi bila po prepričanju pritožbenega sodišča v spremenjenem lastninskem režimu sredstev zadruge sporna opredelitev namena uporabe spornih nepremičnin in s tem namena (bivšega družbenega) sredstva zadruge ter s tem omejitev proste uporabe sredstev v zadružni lastnini preveč daljnosežna.
ZOR člen 154, 154/2, 154/3, 172, 154, 154/2, 154/3, 172.
odškodninska odgovornost države - samomor pripornika - pomanjkanje elementa protipravnosti - način storitve kaznivega dejanja
tožena stranka ni mogla predvideti, da bi lahko prišlo do samomora moža in očeta tožnikov, saj je bilo njegovo ravnanje nepredvidljivo, ravnanje vseh predstavnikov državnih organov pa povsem ustrezno ter nobenemu ni mogoče očitati opustitve kakšnega dolžnega ravnanja. Glede na to je pravilen tudi zaključek prvostopnega sodišča, da element protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti v ravnanju tožene stranke ni podan, zaradi česar v skladu s 172. čl. ZOR ni podlage za odškodninsko odgovornost tožene stranke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - bolniški stalež - pristojnost
Tožnik s tem, ko je na njivi blizu doma pobral par krompirjev, ni kršil navodil pristojnega zdravnika oziroma navodil pristojne zdravniške komisije, saj posebnih navodil o ravnanju v času bolniškega staleža ni dobil, njegovo ravnanje pa ni bilo v nasprotju s splošnimi navodili (počitek, hlajenje z ledom, jemanje analgetikov) oziroma ni bilo tako, da bi mu bilo zaradi poškodbe komolca prepovedano.
Trditev, da je tožnik s pobiranjem krompirja opravljal pridobitno dejavnost, je brezpredmetna, saj tožena stranka tega v postopku izredne odpovedi tožniku ni očitala. V sodnem postopku ni dovoljeno širiti razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi; sodišče presoja le zakonitost tistih razlogov, zaradi katerih je bila delavcu odpovedana pogodba o zaposlitvi.
Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je treba ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opredeliti kot obrazložen in utemeljen. V ugovoru dolžnik navaja, da plačilna obveznost dolžnika ne obstoji, saj iz listin upnika ni razvidno, da bi bil na njih podpis dolžnika, iz tovornih listov pa izhaja, da je blago prevzela družba P.. To pa zadostuje za utemeljenost ugovora, saj dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja, kar je negativno dejstvo, ki ga mora dokazovati upnik in ne dolžnik.
ZZZDR člen 130, 130. ZIZ člen 17, 55, 55/1-8, 17, 55, 55/1-8.
izvršba zaradi izterjave preživnine na podlagi pravnomočne sodbe - vezanost sodišča na izvršilni naslov - prenehanje preživninske obveznosti - dogovor pred centrom za socialno delo - sporazum staršev
Iz navedb dolžnika in upnice v odgovoru bi se dalo razbrati, da sta bila sporazumna, da v spornem obdobju dolžnik preživlja otroka, ki je dejansko bil pri njem v varstvu in vzgoji, kar bi lahko kazalo na njun drugačen dogovor glede načina varstva, vzgoje in preživljanja glede na izvršilni naslov. Če bi to namreč upnica odobrila oz. s tem soglašala, bi na ta način dolžnik svojo preživninsko obveznost izpolnil. To pa bi pomenilo prenehanje terjatve.
ZZZDR člen 120, 120/1, 120, 120/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5, 32, 32/2, 32/2-4, 32/2-5.
stvarna pristojnost - ukrep centra za socialno delo - odvzem mladoletnega otroka staršem
gre za zadevo urejeno v 120. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR torej v poglavju, ki ureja ukrepe centra za socialno delo. Prvi odstavek 120. člena ZZZDR daje centru za socialno delo pooblastilo, da sme odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Takšno pooblastilo centru za socialno delo pa pomeni, da je v tem primeru predpisan upravni postopek, v katerem pa je na najvišji stopnji zagotovljeno tudi sodno varstvo, ki sta ga tožnika že izkoristila.
izvršba na plačo dolžnika - samostojni podjetnik - ustavitev izvršbe
Upnica je na ta poziv sicer odgovorila in v vlogi z dne 18.1.2001 sporočila, da je dolžnik samostojni podjetnik in ima svojo taksi službo "Š. t.". To pa dejansko onemogoča potek izvršilnih dejanj z rubežem dolžnikove plače. Izvršba na plačo je namreč dovoljena le v primerih, ko je dolžnikov delodajalec tretja oseba, ne pa dolžnik sam.
obračun zamudnih obresti - linearna in konformna metoda
Metoda izračuna obresti do uveljavitve ZPOMZO-1, torej po konformni metodi, je pomenila, da so se obresti obračunavale sproti, revalorizacija obveznosti je bila sestavni del obrestne mere. To je sodišče prve stopnje upoštevalo, saj so upnici obresti priznane z izvršilnim naslovom, vendar neutemeljeno v nadaljnjem obdobju, pri linearnem izračunu, vzelo kot osnovo le glavnico in ne vsote glavnice in do 27.6.2003 nateklih obresti. Kot osnovo za obračun zakonskih zamudnih obresti za obveznosti dolžnika bi moralo sodišče prve stopnje vzeti glavnico po izvršilnem naslovu z zamudnimi obrestmi, obračunanimi po konformni metodi do 27.6.2003 in od tako ugotovljenega skupnega zneska gredo upnici od 28.6.2003 obresti po linearni metodi do 17.2.2005.
ZKP ne določa načina in obličnosti kako se poda predlog za pregon storilca s strani oškodovanca. Pomembno je, da je oškodovančeva volja po kazenskem pregonu storilca kaznivega dejanja jasno izražena. Ni pomembno, ali je bila kazenska ovadba, ki jo je podal oškodovanec podpisana ali ne, kot tudi ne, ali jo je podal po telefonu ali neposredno na zapisnik ter kje je bila ovadba sprejeta.