ZOR člen 47, 47. ZLNDL člen 2, 5, 2, 5. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.
vknjižba pravice uporabe - ničnost pogodbe - vrnitveni zahtevek
Vpis pravice uporabe nepremičnin v družbeni lastnini je urejal Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. l. SRS, št. 43/73), ki je sicer zahteval vpis nepremičnine v družbeni lastnini in pravice uporabe. Pravica uporabe je tako imela značaj posebne knjižne pravice. Materialnopravno zmotno pa je izhodišče, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je bil vpis te pravice v zemljiški knjigi konstitutiven za pridobitev same pravice na enak način kot velja to za pridobitev lastninske pravice v smislu 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih oziroma 49. člena Stvarnopravnega zakonika. Za takšno sklepanje ni najti podlage v citiranem Zakonu o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini niti v Zakonu o združenem delu.
sposobnost biti stranka - procesna sposobnost - odprava pomanjkljivosti
Procesne predpostavke glede strank morajo biti izpolnjene ves čas postopka in ni dovolj, če te procesne predpostavka obstajajo ob začetku postopka, ampak mora sodišče paziti, ali med postopkom pride do prenehanja sposobnosti biti stranka.
V sporu med najemnikom in najemodajalcem v primeru odpovedi najemne pogodbe brez krivdnih razlogov mora sodišče v nepravdnem postopku ugotoviti, ali ponujeno stanovanje ustreza vsem kriterijem iz II. odstavka 106. člena SZ-1 o tem, kaj predstavlja drugo primerno stanovanje in obstoj vsakega posameznega elementa tudi ustrezno obrazložiti.
ničnost volitev članov nadzornega sveta – predlagalna pravica za izvolitev članov nadzornega sveta – objava dnevnega reda skupščine
Volitve članov nadzornega sveta so nične tako, kadar oseba, ki je bila izvoljena, ne izpolnjuje zakonskih pogojev, kot tudi, kadar postopek predlaganja ni bil v skladu z zakonom. Čeprav zakon določa ničnostno sankcijo kot posledico kršitve predlagalnega postopka, pa je kljub temu potrebno presojati, ali bo z izrekom te sankcije namen zakonodajalca dosežen, kakšna je intenzivnost posega v splošne in posamezne interese.
Ali so bili stroški izvršitelja v znesku 35.477,52 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, katerih povrnitev je upnik zahteval, sodišče prve stopnje pa z izpodbijanim sklepom tej njegovi zahtevi ugodilo in predmetne stroške naložilo v plačilo dolžnici, je odvisno od odločitve o dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi, od njegove utemeljenosti oziroma neutemeljenosti. Ker sodišče prve stopnje o dolžničinem ugovoru še ni odločalo, še ni mogoče reči, da so bili stroški, ki jih je iz izpodbijanim sklepom naložilo v plačilo dolžnici, potrebni za izvršbo ali ne. Iz tega razloga je s pritožbo izpodbijana odločitev preuranjena.
ZOR člen 830, 832, 832/1, 841, 841/1, 830, 832, 832/1, 841, 841/1.
špedicija - potrebni stroški - opozorilna dolžnost - gospodarski posli
Ni mogoče torej govoriti o potrebnih stroških špediterja, v kolikor do njih ne bi prišlo ob njegovem potrebnem skrbnem ravnanju. Če pa je do povečanja stroškov prišlo tudi v posledici vzroka, ki ga ni mogoče pripisati samo špediterju, se naročnik plačilu teh stroškov ne more razbremeniti zgolj s sklicevanjem na neskrbno ravnanje špediterja, v kolikor bi ti stroški nastali tudi, če ne bi bilo neskrbnega ravnanja špediterja.
URS člen 158, 158. ZPP člen 358/4, 3358, 358/4, 3358. ZUP člen 124, 124. ZPIZ-1 člen 25, 25, 25. ZMEPIZ člen 47, 47.
upravni postopek - postopek
Ker je v pravno razmerje, urejeno s pravnomočnimi upravnimi akti mogoče zakonito poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so za to izpolnjene predpisane predpostavke, spremembe lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja od 16.9.1998 do 25.2.2003 za nazaj, v novem upravnem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti s prvostopenjskim upravnim aktom z dne 25.2.2003 ni zakonito.
V primeru prijavljenosti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v nasprotju z 25. členom ZPIZ-1 lahko zavod v novem postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, spremeni temelj zavarovanja le v naprej, od dneva izdaje prvostopenjskega posamičnega upravnega akta in na ta način zagotovi uresničevanje 25. člena ZPIZ-1 pri vseh tistih zavarovancih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so sicer vključeni v zavarovanje in imajo lastnost zavarovanca, vendar ob konkurenci večih pravnih temeljev, v nasprotju z vrstnim redom, določenim z zakonom.
spor o meji v pravdi - predhodno vprašanje - ugotovitvena tožba
Sodišče pri varstvu lastninske pravice mejo med zemljiščema le ugotavlja, ne pa ureja in če se tožnika s tako ugotovljenim potekom meje ne strinjata, lahko sprožita postopek za ureditev meje v upravnem oziroma nepravdnem postopku.
181. člen ZPP v 1. odstavku določa, da lahko tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Ugotovitev, da mejo parcele št. 109/6 k.o. M. na vzhodu v naravi predstavlja zunanji rob zidu stanovanjske hiše tožečih strank predstavlja ugotavljanje dejstev, ki pa v ugotovitveni tožbi ni dovoljeno.
stroški postopka - ugovor tretjega - odločitev o stroških zaradi ugovora tretjega
O stroških postopka zaradi ugovora tretjega se odloči šele po končani pravdi,ki jo prične tretji zaradi nedopustnosti izvršbe, oziroma po poteku roka za pričetek take pravde. Zato izvršilno sodišče, ko odloča o ugovoru tretjega in ga zavrne, odločitev o stroških pridrži.
udeležba na glavni obravnavi - prošnja za preložitev naroka - relativna bistvena kršitev določb postopka - spor majhne vrednosti
Ker pa je sodbo, s katero je končan spor v postopkih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člen ZPP), pritožbeno sodišče ne sme presojati očitka tožene stranke v zvezi z opravo naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti pravilno vabljene tožene stranke.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - hud kratkotrajen strah - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Odškodnino za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se lahko prisodi le, če gre za zmanjšanje močnejše intenzivnosti in če to opravičujejo posebne okoliščine.
predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V novem sojenju bo potrebno presoditi trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na ničnost pravnega posla, ki naj bi bil podlaga za pridobitev lastninske pravice N. in M. L. na obravnavani nepremičnini ter ponovno presoditi okoliščino, da je bila obravnavana nepremičnina pripojena k nepremičnini št. k.o. P.; po drugi strani bo potrebno presoditi tudi ugovor tožene stranke, da tožnik ni bil edini predkupni upravičenec, kar bi lahko vplivalo na utemeljenost oz. neutemeljenost tožbenega zahtevka.
ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/1, 324, 324/3, 339, 339/1.
pobot terjatve - pobotni ugovor
Sodišče prve stopnje bi namreč moralo, glede na sodno prakso (prim: VSK sklep I Cp 443/2004 z dne 31.1.2006) najprej ugotoviti obstoj tožničine terjatve in njene višine, nato ugotoviti, do katere višine obstoji nasprotna terjatev, nato pa odrediti pobot in tožbeni zahtevek zavrniti ali mu deloma ugoditi, glede na to, v kakšni višini si obe terjatvi konkurirata. S tem ko sodišče prve stopnje ni v celoti odločilo o pobotnem ugovoru tožene stranke, je bil bistveno kršen postopek , to pa je vplivalo na pravilnost sodbe.
obstoj lastninske pravice - plačilo are - predpogodba
Stranki sta sporazumno prečrtali najprej dogovorjeno ceno za nakup nepremičnine, ugotovilo pa tudi, da sta se stranki kasneje dogovarjali v smeri drugačne cene, vendar se o ceni nista dogovorili, temveč je prišlo do sporazumnega odstopa od dogovorjene cene. Povsem pravilno pa je sodišče prve stopnje pravno ovrednotilo tudi vsebino potrdila o plačilu are, glede katerega je presodilo, da ni predpogodba.
Tožena stranka je do konca glavne obravnave pripoznala tožbeni zahtevek. V takšnem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
ponovno motenje posesti - način motenja, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega motenja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu
Če se je način motenja bistveno razlikoval od prejšnjega motenja ni pogojev, da bi se po tej določbi dovolila izvršba na podlagi prej izdanega izvršilnega naslova, ampak mora upnik šele pridobiti izvršilni naslov.
predlog tretjega za odlog izvršbe - predlog upnika za plačilo varščine kot pogoj za odlog - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku
Iz podatkov v spisu izhaja, da predlog tretjega za odlog izvršbe upniku ni bil vročen, zaradi česar upnik ni imel možnosti predlagati varščine, to pravico pa mu daje zakon (ZIZ). Navedena procesna kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa.
regulacijska začasna odredba - identičnost s tožbenim zahtevkom - predpostavke za izdajo začasne odredbe
V predmetni zadevi gre za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je po svoji vsebini identična s tožbenim zahtevkom, zato je možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebno utemeljene težko nadomestljive škode ter preprečitve nasilja.