Sodišče prve stopnje je spregledalo, da izhaja pravno razmerje med pravdnima strankama iz določil Stanovanjskega zakona, slednji pa je v razmerju do Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih-ZTLR specialnejši predpis. Odločitev v tej zadevi je torej odvisna od ugotovitve, ali spadata obravnavani terasi med skupne prostore, na katerih bi imeli pravdni stranki, zaradi pravne narave skupnih prostorov, solastninsko pravico.
ureditev razmerja med solastniki - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je sodišče prve stopnje omejilo na presojo pravice uporabe posameznih prostorov v tako imenovanem kvantitativnem smislu oziroma sorazmerno idealnemu solastniškemu deležu udeleženk postopka na celi stvari, ni pa navedlo razlogov o tem, zakaj je predlagateljici oz. nasprotni udeleženki dodelilo v izključno uporabo ravno tiste prostore, kot je to določeno v točki I izpodbijanega sklepa, zato izpodbijanega sklepa oz. odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
Najprej je potrebno, da se določeno dejstvo zatrjuje in če gre za sporno dejstvo, bo sodišče v postopek pritegnilo izvedenca, da se bo takšno sporno dejstvo pojasnilo s pomočjo strokovnih pravil.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - hud kratkotrajen strah - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Odškodnino za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se lahko prisodi le, če gre za zmanjšanje močnejše intenzivnosti in če to opravičujejo posebne okoliščine.
ponovno motenje posesti - način motenja, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega motenja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu
Če se je način motenja bistveno razlikoval od prejšnjega motenja ni pogojev, da bi se po tej določbi dovolila izvršba na podlagi prej izdanega izvršilnega naslova, ampak mora upnik šele pridobiti izvršilni naslov.
predlog tretjega za odlog izvršbe - predlog upnika za plačilo varščine kot pogoj za odlog - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku
Iz podatkov v spisu izhaja, da predlog tretjega za odlog izvršbe upniku ni bil vročen, zaradi česar upnik ni imel možnosti predlagati varščine, to pravico pa mu daje zakon (ZIZ). Navedena procesna kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa.
1. Na soglasen predlog obeh pravdnih strank sta bila izvedenca, ki ju je pred pravdo angažirala tožena stranka, zaslišana. Z dokaznim sklepom je bil izpolnjen pogoj iz 244.čl. ZPP. Oba strokovnjaka, ki sta pred tem za toženo stranko izdelala mnenji, sta s tem sklepom sodišča pridobila procesni položaj izvedenca v postopku.
2. Ob gradnji ceste na M. so bile na 16 metrov visokemu drevesu, ki je raslo 5 metrov od ceste, posekane glavne korenine, drevo pa je nezavarovano ostalo na tem mestu in je bilo samo vprašanje časa kdaj bo izgubilo stabilnost. Za padec tega drevesa na vozilo pravnega prednika tožeče stranke je odgovorna tožena stranka, ki je bila investitor izgradnje te ceste.
Tožena stranka je do konca glavne obravnave pripoznala tožbeni zahtevek. V takšnem primeru sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati.
ZNP člen 37, 37. ZPP člen 286, 337, 337/1, 286, 337, 337/1.
delitev nepremičnine - pritožbene novote - vlaganja v nepremičnino
Vlaganja sama po sebi ne vplivajo na velikost solastniških deležev in ne morejo biti podlaga za delitev nepremičnine, ki je v solastnini udeležencev nepravdnega postopka. Če ima nasprotna udeleženka zaradi vlaganj v nepremičnino do predlagatelja kakšno terjatev, te ne more doseči v nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini.
pravica upnika, da predlaga ponoven rubež - sprememba zakona - skrajšanje roka - namen spremembe zakona
Pravilna je razlaga spremenjenega roka (iz 1. leta na 3 mesece) tako, da začne trimesečni rok po 88. členu ZIZ, v katerem lahko upnik predlaga ponoven rubež, teči šele od uveljavitve spremembe ZIZ-C, torej od 04.03.2006 dalje.
regulacijska začasna odredba - identičnost s tožbenim zahtevkom - predpostavke za izdajo začasne odredbe
V predmetni zadevi gre za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je po svoji vsebini identična s tožbenim zahtevkom, zato je možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebno utemeljene težko nadomestljive škode ter preprečitve nasilja.
Zapuščinski postopek, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, je za stranke, ki so sodelovale v postopku, razsojena stvar. Stranka, ki je vezana s sklepom o dedovanju ne more več uveljavljati svoje pravice, kar pomeni, da bi z obravnavanjem pritožbe zoper pravnomočni sklep o dedovanju pritožbeno sodišče poseglo v pravice ostalih dedičev, zato v tem primeru pritožbe, ki ni pravočasna, ne more obravnavati.
Posestno varstvo je naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi ( odločba Ustavnega sodišča št. 32/94 ). S tem, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. čl. Ustave RS in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. čl. Ustave RS, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala.
začetek denacionalizacijskega postopka - nepopolna vloga - pravila o dokazovanju
Uporaba določb ZDen pomeni namreč v pretežnem delu uporabo določb materialnega prava. Če predlagatelj ne bi predložil vseh potrebnih dokazil, bi moralo sodišče odločiti na podlagi pravil o dokazovanju.
obstoj lastninske pravice - plačilo are - predpogodba
Stranki sta sporazumno prečrtali najprej dogovorjeno ceno za nakup nepremičnine, ugotovilo pa tudi, da sta se stranki kasneje dogovarjali v smeri drugačne cene, vendar se o ceni nista dogovorili, temveč je prišlo do sporazumnega odstopa od dogovorjene cene. Povsem pravilno pa je sodišče prve stopnje pravno ovrednotilo tudi vsebino potrdila o plačilu are, glede katerega je presodilo, da ni predpogodba.
Pritožnik ima zato prav, ko opozarja, da učinkuje obligacijsko razmerje le med pogodbenima strankama in ni mogoče enačiti aktivne legitimacije, ki jo ima lastnik ali upravičenec kakšne druge stvarne pravice proti vsakomur, s pravico pogodbene stranke, ki sme uveljavljati svojo pravico le proti svojemu pogodbenemu partnerju. Izjema od tega načela, to je varstvo pogodbenega razmerja proti tretjim, je podano v primeru, ko je zakupno razmerje vknjiženo v zemljiški knjigi ter v primeru določenem v 70. členu ZTLR.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Prav te okoliščine, da je prav ta cesta obenem tudi edina cestna povezava med zaselkom M. in K. ter da se kot takšna uporablja za komunalne in druge storitve, ki so po svoji naravi eksistenčnega pomena, po mnenju pritožbenega sodišča zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 215, 7, 7/1, 8, 212, 215. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
elementi civilnega delikta - dokaz
Po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom mora oškodovanec za uspešno uveljavljanje svojega odškodninskega tožbenega zahtevka dokazati obstoj treh od štirih zahtevanih elementov delikta (da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem), medtem ko mora toženec, če se želi te odgovornosti oprostiti, dokazati, da za nastalo škodo ni kriv.
Dokazno breme obstoja škodnega dogodka je torej na strani oškodovanca, ki mora zanj navesti ustrezna dejstva in predložiti ustrezne dokaze. Sodišče mora biti o dejstvih, na katere opira svojo vsebinsko odločitev, prepričano, če pa na podlagi izvedenih dokazov kakšnega dejstva ne more zanesljivo ugotoviti, o njem sklepa na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
ZOR člen 173, 174, 177, 192, 205, 173, 174, 177, 192, 205.
nevarna stvar - odgovornost za škodo - objektivna odgovornost - pešec - oprostitev odgovornosti - konkurenca odgovornosti med lastnikom vozila in šoferjem - kršitev varnostnih predpisov - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - Invalidnina - vštetje
Materialnopravno izhodišče obravnavanega spora je res (strožja) objektivna odgovornost voznika motornega vozila, vendar pa je za pravilno oceno deleža peščeve soodgovornosti za nastalo škodo ob zatrjevanih voznikovih kršitvah cestnoprometnih predpisov treba primerjati krivdne deleže obeh.
Nadomestilo za telesno okvaro se po sedaj že ustaljenem stališču sodne prakse upošteva samo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče vštevanje opravi po prostem preudarku na podlagi vseh okoliščin primera, pri čemer se škoda, ki jo oškodovanec utrpi iz tega naslova, sestoji iz razlike med skupno škodo in tistim, kar oškodovanec dobiva oziroma bo dobival iz naslova invalidnine, kar pomeni, da je treba najprej ugotoviti celotno odškodnino, od nje odšteti morebitne prejemke in šele nato določiti odškodnino glede na razmerje deljene odgovornosti.
Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, še preden je tožena stranka podala odgovor na tožbo, bi moralo sodišče prve stopnje izdati sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, ne da bi od tožene stranke zahtevalo privolitev v umik tožbe, saj se tožena stranka do umika tožbe še ni spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožena stranka se spusti v obravnavanje glavne stvari, če zanika bodisi dejansko, bodisi pravno podlago tožbenega zahtevka, zaradi česar predlaga njegovo zavrnitev.