regulacijska začasna odredba - identičnost s tožbenim zahtevkom - predpostavke za izdajo začasne odredbe
V predmetni zadevi gre za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je po svoji vsebini identična s tožbenim zahtevkom, zato je možna zgolj v primeru verjetno izkazane in še posebno utemeljene težko nadomestljive škode ter preprečitve nasilja.
obstoj lastninske pravice - plačilo are - predpogodba
Stranki sta sporazumno prečrtali najprej dogovorjeno ceno za nakup nepremičnine, ugotovilo pa tudi, da sta se stranki kasneje dogovarjali v smeri drugačne cene, vendar se o ceni nista dogovorili, temveč je prišlo do sporazumnega odstopa od dogovorjene cene. Povsem pravilno pa je sodišče prve stopnje pravno ovrednotilo tudi vsebino potrdila o plačilu are, glede katerega je presodilo, da ni predpogodba.
ponovno motenje posesti - način motenja, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega motenja, ugotovljenega v izvršilnem naslovu
Če se je način motenja bistveno razlikoval od prejšnjega motenja ni pogojev, da bi se po tej določbi dovolila izvršba na podlagi prej izdanega izvršilnega naslova, ampak mora upnik šele pridobiti izvršilni naslov.
ni bila vzrok škode potencialno povečana nevarnost, ampak nepravilna uporaba omenjene škatle in opustitev dolžnega nadzora oziroma ravnanja tožnikovega delodajalca, ki je dopustil, da je nekdo od zaposlenih nepravilno zložil sestavine v škatlo. Zato je treba o tožnikovem odškodninskem zahtevku odločati po pravilih o krivdni odgovornosti (1. odst. 131.čl. OZ).
ZD člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZPP člen 196, 196.
solastnina - nujno sosporništvo - skupnost dedičev
Med sodediči nastane v trenutku zapustnikove smrti glede podedovanega premoženja skupnost, ki traja vse dotlej, dokler sodediči dediščine ne razdelijo med seboj (1.odst. 145.čl. Zakona o dedovanju - ZD).
direktna imisija - pravni naslov - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je očitno zmotno štelo, da ima toženec za namestitev te posebne naprave na sporno mesto poseben pravni naslov, ker je pridobil soglasje več kot polovico etažnih lastnikov za postavitev klimatske naprave na bočno stran balkona. To soglasje pa samo po sebi še nikakor ne more pomeniti posebnega pravnega naslova, ki se zahteva zato, da je dovoljena direktna imisija.
Pritožnik ima zato prav, ko opozarja, da učinkuje obligacijsko razmerje le med pogodbenima strankama in ni mogoče enačiti aktivne legitimacije, ki jo ima lastnik ali upravičenec kakšne druge stvarne pravice proti vsakomur, s pravico pogodbene stranke, ki sme uveljavljati svojo pravico le proti svojemu pogodbenemu partnerju. Izjema od tega načela, to je varstvo pogodbenega razmerja proti tretjim, je podano v primeru, ko je zakupno razmerje vknjiženo v zemljiški knjigi ter v primeru določenem v 70. členu ZTLR.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Prav te okoliščine, da je prav ta cesta obenem tudi edina cestna povezava med zaselkom M. in K. ter da se kot takšna uporablja za komunalne in druge storitve, ki so po svoji naravi eksistenčnega pomena, po mnenju pritožbenega sodišča zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode.
Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ter glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsa odločilna dejstva, razlogi v sodbi so jasni in prepričljivi, pri tem pa tudi ni zagrešilo nobene takšne kršitve, zaradi katere bi bilo treba poseči v sodbo.
1. Na soglasen predlog obeh pravdnih strank sta bila izvedenca, ki ju je pred pravdo angažirala tožena stranka, zaslišana. Z dokaznim sklepom je bil izpolnjen pogoj iz 244.čl. ZPP. Oba strokovnjaka, ki sta pred tem za toženo stranko izdelala mnenji, sta s tem sklepom sodišča pridobila procesni položaj izvedenca v postopku.
2. Ob gradnji ceste na M. so bile na 16 metrov visokemu drevesu, ki je raslo 5 metrov od ceste, posekane glavne korenine, drevo pa je nezavarovano ostalo na tem mestu in je bilo samo vprašanje časa kdaj bo izgubilo stabilnost. Za padec tega drevesa na vozilo pravnega prednika tožeče stranke je odgovorna tožena stranka, ki je bila investitor izgradnje te ceste.
predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V novem sojenju bo potrebno presoditi trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na ničnost pravnega posla, ki naj bi bil podlaga za pridobitev lastninske pravice N. in M. L. na obravnavani nepremičnini ter ponovno presoditi okoliščino, da je bila obravnavana nepremičnina pripojena k nepremičnini št. k.o. P.; po drugi strani bo potrebno presoditi tudi ugovor tožene stranke, da tožnik ni bil edini predkupni upravičenec, kar bi lahko vplivalo na utemeljenost oz. neutemeljenost tožbenega zahtevka.
ZNP člen 37, 37. ZPP člen 286, 337, 337/1, 286, 337, 337/1.
delitev nepremičnine - pritožbene novote - vlaganja v nepremičnino
Vlaganja sama po sebi ne vplivajo na velikost solastniških deležev in ne morejo biti podlaga za delitev nepremičnine, ki je v solastnini udeležencev nepravdnega postopka. Če ima nasprotna udeleženka zaradi vlaganj v nepremičnino do predlagatelja kakšno terjatev, te ne more doseči v nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini.
predlog tretjega za odlog izvršbe - predlog upnika za plačilo varščine kot pogoj za odlog - vročitev predloga za odlog izvršbe upniku
Iz podatkov v spisu izhaja, da predlog tretjega za odlog izvršbe upniku ni bil vročen, zaradi česar upnik ni imel možnosti predlagati varščine, to pravico pa mu daje zakon (ZIZ). Navedena procesna kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa.
Za presojo, ali gre za nesklepčno tožbo oziroma za takšno tožbo, pri kateri iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost zahtevka, so odločilna le dejstva, ki jih navaja tožnik v tožbi. Predloženi dokazi so odločilni šele, če sodišče ugotovi, da gre za sklepčno tožbo in nato presoja, ali so ob sklepčni tožbi podani pogoji za obsodilno zamudno sodbo; sploh pa se pri izdaji zavrnilne zamudne sodbe dokazi ne ocenjujejo.
ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2. ZSKZ člen 2, 5, 10, 20, 2, 5, 10, 20.
denacionalizacijski postopek - odškodnina - neuporaba nepremičnine
gre tožniku skladno sodni praksi za tak primer, vtoževana odškodnina le do pravnomočne odločitve o vrnitvi podržavljene nepremičnine v denacionalizacijskem postopku in ne do izročitve v posest, kot je to materialnopravno zmotno presodilo prvo sodišče. To zato, ker lahko za tem med strankama nastanejo pravna razmerja, ki nimajo povezave z ZDen in zato s tem ni izključena uporaba Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR oziroma Obligacijskega zakonika - OZ o splošnih odškodninskih in obogatitvenih zahtevkih iz zakupnih razmerij.
Povsem pa je pritrditi pritožbi tožeče stranke, da gre tožniku vtoževana odškodnina za čas neuporabe predmetne nepremičnine že od uveljavitve ZDen, ne glede na čas vložitve zahtevka za denacionalizacijo, kot je tudi o tem vprašanju zavzela stališče sodna praksa,
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da izhaja pravno razmerje med pravdnima strankama iz določil Stanovanjskega zakona, slednji pa je v razmerju do Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih-ZTLR specialnejši predpis. Odločitev v tej zadevi je torej odvisna od ugotovitve, ali spadata obravnavani terasi med skupne prostore, na katerih bi imeli pravdni stranki, zaradi pravne narave skupnih prostorov, solastninsko pravico.
ureditev razmerja med solastniki - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je sodišče prve stopnje omejilo na presojo pravice uporabe posameznih prostorov v tako imenovanem kvantitativnem smislu oziroma sorazmerno idealnemu solastniškemu deležu udeleženk postopka na celi stvari, ni pa navedlo razlogov o tem, zakaj je predlagateljici oz. nasprotni udeleženki dodelilo v izključno uporabo ravno tiste prostore, kot je to določeno v točki I izpodbijanega sklepa, zato izpodbijanega sklepa oz. odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 173, 174, 177, 192, 205, 173, 174, 177, 192, 205.
nevarna stvar - odgovornost za škodo - objektivna odgovornost - pešec - oprostitev odgovornosti - konkurenca odgovornosti med lastnikom vozila in šoferjem - kršitev varnostnih predpisov - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - Invalidnina - vštetje
Materialnopravno izhodišče obravnavanega spora je res (strožja) objektivna odgovornost voznika motornega vozila, vendar pa je za pravilno oceno deleža peščeve soodgovornosti za nastalo škodo ob zatrjevanih voznikovih kršitvah cestnoprometnih predpisov treba primerjati krivdne deleže obeh.
Nadomestilo za telesno okvaro se po sedaj že ustaljenem stališču sodne prakse upošteva samo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče vštevanje opravi po prostem preudarku na podlagi vseh okoliščin primera, pri čemer se škoda, ki jo oškodovanec utrpi iz tega naslova, sestoji iz razlike med skupno škodo in tistim, kar oškodovanec dobiva oziroma bo dobival iz naslova invalidnine, kar pomeni, da je treba najprej ugotoviti celotno odškodnino, od nje odšteti morebitne prejemke in šele nato določiti odškodnino glede na razmerje deljene odgovornosti.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 215, 7, 7/1, 8, 212, 215. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
elementi civilnega delikta - dokaz
Po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom mora oškodovanec za uspešno uveljavljanje svojega odškodninskega tožbenega zahtevka dokazati obstoj treh od štirih zahtevanih elementov delikta (da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem), medtem ko mora toženec, če se želi te odgovornosti oprostiti, dokazati, da za nastalo škodo ni kriv.
Dokazno breme obstoja škodnega dogodka je torej na strani oškodovanca, ki mora zanj navesti ustrezna dejstva in predložiti ustrezne dokaze. Sodišče mora biti o dejstvih, na katere opira svojo vsebinsko odločitev, prepričano, če pa na podlagi izvedenih dokazov kakšnega dejstva ne more zanesljivo ugotoviti, o njem sklepa na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Ker je tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek (ne glede na dejstvo, da se z izvedencem ni popolnoma strinjala), dejansko v celoti prilagodila njegovim ugotovitvam, se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na nepravilnost njegovih ugotovitev.