kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM20405
KZ člen 10, 10/1, 234 a, 234 a/1, 10, 10/1, 234 a, 234 a/1. ZKP člen 37, 37/1, 37, 37/1.
spor o pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja
Po prvem odstavku 10. člena KZ je kaznivo dejanje izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, kjer je nastala prepovedana posledica. Kaznivo dejanje poslovne goljufije iz prvega odstavka 234.a člena KZ je zato storjeno tam, kjer je storilec pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe drugega preslepil, kot tudi tam, kjer je "preslepljeni" kaj storil v škodo svojega ali tujega premoženja.
KZ člen 14, 253, 253/1, 14, 253, 253/1. ZKP člen 386, 386.
dejanje majhnega pomena
Pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona pritožba uveljavlja iz 1. točke 372. člena ZKP, saj zatrjuje, da v ravnanju obdolženca niso podani znaki očitanega mu kaznivega dejanja, če pa je obdolženec očitano dejanje storil, pa je izključena njegova protipravnost, ker so podane okoliščine, ki po določbi 14. člena KZ izključujejo obstoj kaznivega dejanja. Pritožba pa nima prav. Dejanje, ki je opisano v izreku izpodbijane sodbe, ima prav vse znake kaznivega dejanja izdaje nekritega čeka po prvem odstavku 253. člena KZ, samo obdolženčevo ravnanje pa tudi ni moč opredeliti kot dejanje majhnega pomena iz 14. člena KZ, saj ni zadoščeno niti objektivnim in ne subjektivnim merilom. Obdolženec je obravnavano kaznivo dejanje storil z visoko stopnjo kazenske odgovornosti, torej direktnim naklepom, v času, ko je dal v promet ček, je bil v finančnih težavah, kasneje ko njegova firma ni več poslovala, pa kljub temu, da je imel denar in vrednejše avtomobile, ni poplačal dolga, ampak je to storil šele v letošnjem letu, kar pomeni, da so za oškodovano podjetje nastale tudi škodljive posledice. Vse te okoliščine preprečujejo zaključek, da je obdolženčevo dejanje majhnega pomena, uveljavljani pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona pa zato ni podan.
ZPP člen 7, 339, 339/2-14, 7, 339, 339/2-14. SPZ člen 35, 35.
posestno varstvo - motenje soposesti poti - vsebina izvrševanja posesti - vezanost sodišča na trditveno podlago
Tožnik nikoli ni zatrjeval, da bi pot uporabljal oziroma jo imel v posesti kako drugače kot za prehod do svoje nepremičnine. Prvostopenjsko sodišče je torej s tem, ko je ugotavljalo tožnikovo posest na spornem svetu tudi z namenom ustavljanja in parkiranja avtomobilov ter obračanja, samovoljno ugotavljalo nekaj, česar tožnik niti ni zatrjeval, pri čemer je prekršilo temeljno načelo pravdnega postopka, da je sodišče vezano na zatrjevana dejstva.
Uporaba instituta motenja posesti ni namenjena zgolj primerom, ko je posest odvzeta, pač pa tudi takrat, ko je tudi zgolj omejena oziroma je oteženo njeno izvajanje. Soposestniku se nudi posestno varstvo le tedaj, ko mu je drugi soposestnik v znatni meri otežkočil izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, ki je v soposesti.
odredba o strokovnem pregledu udeležencu prometne nesreče
Glede namena zakonodajalca v določbi sedmega odstavka 122. člena ZVCP, ko je predpisal pri udeležencu prometne nesreče tudi odredbo o opravi strokovnega pregleda, gre očitno za cestnoprometne situacije, ko so udeleženci prometne nesreče poškodovani, v šoku oziroma, ko gre za kakršnekoli okoliščine, ki bi lahko vplivale na njihovo pravilno razumevanje odredbe o opravi preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in samo pravilnostjo izvedbe tega postopka, kar je očitno tudi iz določbe sedmega odstavka 132. člena sedaj veljavnega ZVCP-1, ki je to v povezavi z določilom četrtega odstavka 133. člena istega zakona ustrezneje predpisal.
ZPP člen 353, 353. ZPIZ-1 člen 430, 430/4. ZDSS-1 člen 82, 82/2, 82, 82/2.
zavarovanje - zavarovalna doba
Z uveljavitvijo novega ZPIZ-1, ko je s 1.1.2001 uvedeno obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela oz. dela, ki jih po določeni starosti ni več mogoče uspešno opravljati, so se po prehodni zakonski določbi 1. odst. 430. člena sicer prenehali uporabljati predpisi o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, razen za zavarovance, ki so ob uveljavitvi zakona delali na beneficiranih delovnih mestih in dopolnili 25 let (moški) oz. 23 let (ženske) pokojninske dobe.
Za zatečene delavce, ki so dopolnili predpisano pokojninsko dobo iz 4. odst. 430. člena ZPIZ-1, mora zavod še naprej uporabljati prej veljavne predpise o štetju zavarovalne dobe s povečanjem, vključno z ugotavljanjem delovnih mest po posebni komisiji, zato zahteve, vložene v letu 2002 za štetje zavarovalne dobe s povečanjem od 7.5.1998 dalje ne sme zavreči z utemeljitvijo, da je bila vložena po izteku roka, ko jih je bil še pristojen reševati.
izredna odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpolnitev obveznosti - odpovedni rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez predhodnega pisnega opomina delodajalca na izpolnitev obveznosti in pisnega obvestila inšpektorja za delo skladno s 1. odstavkom 112. člena ZDR se šteje za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato je potrebno upoštevati odpovedni rok, v katerem bi delavec moral opravljati delo pri delodajalcu. Ker je v času po podaji odpovedi s strani delavca le-ta neupravičeno izostal z dela, mu je delodajalec zakonito izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Določilo 9. člena ZST je treba razumeti tako, da pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati, razen če je bilo zastaranje prekinjeno. Zastaranje je prekinjeno z vsakim uradnim dejanjem pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse, vendar tudi v tem primeru nastopi zastaranje, ko potečejo štiri leta od nastanka taksne obveznosti. Iz navedenega izhaja, da je štiriletni zastaralni rok le skrajni (torej absolutni) rok, v katerem je še dopustna izterjava sodne takse, medtem ko mora biti aktivno ravnanje sodišča v smeri izterjave sodne takse podano v dveh letih po preteku leta, v katerem je taksna obveznost nastala, da ne pride do njenega zastaranja.
OZ člen 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3, 154, 154/3, 154/4, 186, 186/3.
napačna materialna podlaga
Enako kot prvostopenjsko, tudi pritožbeno sodišče meni, da škode, ki jo je tožnica utrpela v prometni nezgodi, ni moč pripisati krivdi toženke (in tudi ne krivdi tožničinega sina, ki je upravljal tožničino vozilo). Pritožba pa utemeljeno opozarja, da v obravnavanem primeru pride v poštev določba 3. odst. 154. člena OZ, ki obravnava odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila v primeru, če za nesrečo ni kriv nobeden. V tem primeru odgovarjata imetnika po enakih delih razen, če pravičnost ne zahteva kaj drugega.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - ustanovitev stvarne služnosti
Skladno s 1. odst. 125. člena ZNP sodišče v postopku za delitev stvari odloči po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari.
poprava izvršilnega predloga - zamuda roka - institucijski rok - izvedba naroka
Upnik je s popravo predloga zamudil rok, ki mu ga je določilo sodišče, a v tem primeru gre za instrukcijski rok, ki ga je sodišče s tem, ko je štelo, da je upnik predlog dopolnil, konkludentno podaljšalo. Ker v izvršilnem postopku sodišče opravi narok samo, če zakon tako določa, ali pa če se to zdi sodišču smotrno, sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča glede na ugovorne navedbe in navedbe upnika v odgovoru na ugovor pravilno ocenilo nesmotrnost izvedbe naroka v predmetni zadevi.
ZOR člen 366, 374, 387, 366, 374, 387. ZM člen 29, 29/2, 31, 29, 29/2, 31. ZPP člen 189, 189.
bianco menica - res iudicata - oblika, potrebna za pripoznavo zastaranega dolga - pooblastilo za izpolnitev bianco menice
V prvotni pravdi, sta bili pravdni stranki res enaki, vendar pa je tožeča stranka uveljavljala svojo terjatev na podlagi popolnoma drugega temelja, zahtevala je vračilo posojila iz naslova posojilnih pogodb, toženec pa je tam nastopal kot pravni naslednik posojilojemalca (družbenik izbrisane družbe). V predmetnem sporu pa tožeča stranka utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na podlagi menične obveznosti toženca kot avalista, zato ne gre za istovrstni tožbeni zahtevek, saj menične obveznosti ni mogoče enačiti z obveznostjo iz naslova posojilnih pogodb, pa četudi je bila menica izdana prav za zavarovanje izpolnitve obveznosti iz posojilnih pogodb.
Sodišče prve stopnje je pri presojanju vsebine pooblastila in s strani toženca zatrjevane nepravilne izpolnitve bianco menice pravilno uporabilo stališče sodne prakse, da mora upnik v primeru, ko ni izrecnega dogovora med upnikom in dolžnikom, bianco menico izpolniti skladno s pogoji in roki odplačil iz temeljnega posla (načelno mnenje zvezne seje, 1981).
Tožeča stranka je tako po presoji višjega sodišča upravičena le do pogodbenih obresti in sicer po obrestni meri, določeni v 3. odstavku 399. člena ZOR.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - premoženje, ki spada v zapuščino
Sklep o dedovanju je zgolj ugotovitvena odločba in njegova vsebina mora izhajati iz ugotovitev zapuščinske obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega postopka oziroma iz odločitev, sprejetih v teh postopkih.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 10.
stroški izvršitelja – ustavitev postopka
Izvršitelju pripada plačilo za delo (za seznanitev s spisom in vpis v evidenco) tudi, če je bil pozneje izvršilni postopek ustavljen, ker je bila terjatev izterjana iz sredstev dolžnika pri organizaciji za plačilni promet. Do plačila za obračun stroškov pa je upravičen le v primeru nastanka in obračuna stroškov iz 10. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
priznanje lastninske pravice - nacionalizacija - upravni postopek - sodni postopek
Za nacionalizacijo na podlagi 7.a člena ZNZGP na območju bivše cone B je odločilen datum 8.10.1972, za prehod lastnine pa so pravno pomembne tudi odločbe upravnega organa, saj je bil prehod lastnine izveden le, če so bile v upravnem postopku ugotovljene predpostavke za nacionalizacijo po ZNZGP in le v takem primeru je bila nepremičnina nacionalizirana z dnem uveljavitve navedenega zakona.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo - težko nadomestljiva škoda
Ker gre v predmetni zadevi za izdajo regulacijske začasne odredbe, ki je praktično identična s tožbenim zahtevkom, so pogoji za njeno izdajo še strožji, saj jo je mogoče izdati le v primeru še posebej utemeljene težko nadomestljive škode, zaradi preprečitve grozečega nasilja in ob sklicevanju na tehtanje neugodnih posledic, ne pa zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Vsaka gradnja prinaša določen hrup in prah, kar ni nenadomestljiva škoda, pa tudi morebitne nastale poškodbe se dajo sanirati.
nagrada izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Če se nasprotni udeleženec z izvedenskim mnenjem ne strinja še ne pomeni, da izvedenec naloge, ki mu jo je naložilo sodišče, ni opravil. Svoje nestrinjanje s cenitvijo bo lahko izrazil v nadaljnjem postopku odločanja o glavni stvari.
Poledenelo cestišče je povzročil zmrznjen dež, ki je očitno pričel padati nenadoma, tik pred obravnavano nezgodo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožena stranka razbremenila krivde za nastanek odškodninskega primera tožeče stranke. Vzdrževalec ceste ne more na vsakem delu ceste v vsakem trenutku zagotoviti ustreznega stanja vozišča, posebej še, če pride do nenadnega pojava pomrznjenega dežja, kot v obravnavanem primeru in to na določenem cestnem odseku ni tako pogost pojav, kot na drugih področjih.
Zamuda pritožbenega roka ima za posledico zavrženje pritožbe. Navedbe pritožnika, da je imel psihične težave, brez predloženih dokazil, ne morejo vplivati na pritožbeni rok.
ZDen člen 19, 19/1-4, 32, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 13, 196, 212, 13, 196, 212.
denacionalizacijski postopek - prepoved pravnega prometa z nepremičninami, glede katerih obstaja možnost vrnitve v naravi - ničnost kot sankcija za kršitev - namen ničnosti - dobra vera pogodbenikov - ovire za vrnitev v naravi - trditveno in dokazno breme - predhodno vprašanje - enotno sosporništvo
Določba 1. odst. 88. člena ZDen prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstoji dolžnost vrnitve po določbah ZDen, torej možnost vrnitve. 2. odst. pa kot sankcijo za kršitev te prepovedi določa ničnost. Gre zato za pravno neučinkovit posel, sodna odločba, ki ničnost ugotavlja, je deklaratorna, in vprašanje skrbnosti oz. neskrbnosti skleniteljev pogodbe ni upoštevno. Namen ničnosti je namreč ta, da se omogoči upravičencem do denacionalizacije, da v skladu z določbami ZDen uveljavljajo svoje pravice do vrnitve nacionaliziranega premoženja v naravi. Dobra vera pogodbenikov zato glede na določbo 88. člena ZDen nima vpliva na presojo veljavnosti oz. neveljavnosti (ničnost) sklenjenega pravnega posla. 88. člen ZDen omogoča tožbo na ugotovitev ničnosti zgolj v primeru, če obstaja dolžnost vrnitve v denacionalizacijskem postopku - torej vrnitve v naravi. Na toženi stranki je v pravdnem postopku trditveno in dokazno breme, da gre lahko le za odškodninsko obliko denacionalizacije, ko seveda ničnosti ni mogoče uspešno uveljavljati.