ZJN-2 člen 2, 2/1-15.a, 17, 17/1-8, 29, 29/7, 42, 42/1. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 127, 127/4. Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (2006) člen 2, 4, 6, 6/1-2. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - javni razpis - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - javno naročanje - kršitev obveznosti - izvajanje razvojno investicijskih projektov - vrednost gradbenih del - kršitev zjn2
Revidentka bi glede na vrednost obravnavane naložbe morala izdelati investicijski program. Ker tega ni storila, je kršila določbe UEM.
Ker v obravnavanem primeru ne gre za in-house razmerje, ne gre za eno izmed izjem, za katero se ZJN-2 ne bi uporabil.
Revidentka bi o povišanju vrednosti gradbeno-obrtniških del pred sklenitvijo aneksa morala obvestiti Občinski svet, k čemur jo zavezujejo določba sedmega odstavka 29. člena ZJN-2.
ZUS-1 člen 52, 59, 60. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-14.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - standard obrazloženosti - neobrazloženost sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - neizvedba glavne obravnave - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza - dejansko stanje v upravnem postopku - ugoditev reviziji
Procesno pravilna zavrnitev dokaznega predloga je v upravnem sporu ob primerni uporabi ZPP mogoča na glavni obravnavi z obrazloženim dokaznim sklepom, če zavrnilni dokazni sklep ni bil obrazložen, pa mora obrazložitev dokaznega sklepa zaradi zagotovitve pravice do izjave postati del obrazložitve sodbe. To toliko bolj velja v upravnem sporu, kadar glavna obravnava ni bila izvedena in je sodišče ob vezanosti na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, odločilo na seji. Zavrnitev izvedbe glavne obravnave torej pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Opustitev obrazložitve te odločitve zato ne pomeni zgolj (relativne) bistvene kršitve pravice do izjave v razmerju do posameznega dokaznega predloga, temveč kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe.
Tudi ob podanih dokaznih predlogih strank lahko sodišče presodi, da glavne obravnave ni dolžno izvesti, saj glavna obravnava ni obvezna tudi tedaj, ko je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1), ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). To se povezuje z načelno dolžnostjo sodišča, da predlagane dokaze izvede, vendar pa je ta dolžnost omejena, če za zavrnitev predlaganih dokazov obstajajo utemeljeni formalni ali vsebinski razlogi (nesubstanciran dokazni predlog, itd.). Ker pa mora biti ta presoja opravljena in obrazložena s strani sodišča prve stopnje, kar šele omogoči tako seznanitev stranke kot tudi revizijski preizkus izdane sodbe, ni ne pristojnost in ne naloga revizijskega sodišča, da to opravi namesto njega.
ZKme-1 člen 54, 56, 56/2. ZJN-2 člen 37, 37/9. Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev člen 2, 23.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - javni razpis - razvoj podeželja - nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo odobrenih sredstev - ponovljeni postopek - navedba blagovne znamke v javnem naročilu - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - načelo enakopravnosti - dodatna dela
Na prilogo tožbe se tožnik izjemoma lahko sklicuje takrat, ko priloga ne pomeni dokaza in ko ne gre za primer, ko se s tem sodišču naloži breme, da samo iz obsežnih prilog tožbe poišče pravno relevantne navedbe tožnika.
Dokazni predlogi morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka jasno navesti, katero dejstvo želi dokazovati z določenim dokazom.
Sklicevanje na posamezno blagovno znamko predstavlja izjemo, če drugače ni mogoče opisati predmeta naročila, pri čemer je v vsakem konkretnem primeru treba tehtati, ali je mogoče oblikovati tehnično specifikacijo ali ne.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpis - zavrnitev izplačila - dejansko stanje kot revizijski razlog - nedovoljen revizijski razlog
Revidentka v reviziji le splošno navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo materialno pravo, pri tem pa ne pojasni, s katero razlago materialnega prava in s katerim stališčem ob njegovi uporabi je v konkretnem primeru povzročilo nezakonitost izpodbijane sodbe.
Temeljno sporno vprašanje je najprej, ali je šlo v obravnavani zadevi za eno javno naročilo oziroma sklope enega javnega naročila, ali za ločena javna naročila in bi v posledici slednjega za naročila ne veljale določbe ZJN-2, saj vrednosti večine naročil niso dosegale praga za uporabo tega zakona, kot poudarja revidentka.
Tega pa ni mogoče ugotoviti na podlagi pogojev Javnega razpisa, pač pa je treba oceniti konkreten prijavljen projekt (konkretno odobreno naložbo) skladno s kriteriji ZJN-2. Pri tem se kot kriterije za to ali gre za en projekt ali za več projektov lahko uporabijo tudi kriteriji, na katere opozarja revidentka, ki so bili uporabljeni v zadevi T-358/08, in sicer na primer časovni, zemljepisni in gospodarski vidik, eventualno fizično oziroma funkcijsko povezanost itd. Na podlagi teh kriterijev oziroma ob njihovi uporabi bo mogoče ugotoviti ali naložba (projekt, za katerega so bila odobrena sredstva) predstavlja eno zaključeno celoto. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da dejstvo, da ne gre za eno samo javno naročilo, samo po sebi ne pomeni, da ne more iti za eno zaključeno celoto v smislu ZJN-2 oziroma Javnega razpisa.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 83, 83/2-2, 83/2-3, 85, 85/1.
dovoljenost revizije - izbris delov GERK - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Prvi del vprašanja (pravice članov agrarne skupnosti) se nanaša na okoliščine, katerih obravnavo je sodišče prve stopnje zavrnilo zaradi nastale prekluzije (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), drugi del vprašanja (glede pomoči prava neuki stranki) pa se nanaša na izvajanje oziroma vodenje upravnega postopka, kar v tožbi sploh ni bilo problematizirano, kršitev pravil upravnega postopka pa glede na prvi odstavek 85. člena ZUS-1 ni revizijski razlog.
Revident svojih navedb glede zelo hudih posledic (da se preživlja izključno z opravljanjem kmetijske dejavnosti, od katere je eksistenčno odvisen, da obdeluje zemljišča in zemljišča v skupni lasti članov agrarne skupnosti, da pomeni izbris delov GERK nesorazmeren poseg v lastninsko pravico, ker je tudi sam član agrarne skupnosti, in poseg v razpoložljive površine za pašo živine, ki je glavni vir prihodka njegove kmetije, da se bo bistveno zmanjšal obseg prihodkov, s katerimi preživlja sebe in svojo družino, da bo nastal socialni problem) ni z ničemer izkazal.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZKme-1 člen 56, 56/2, 56/3, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 120, 120/1.
dovoljena revizija - vrednostni spor - javni razpis - nastanek upravičenih stroškov - prevzem obveznosti na račun dodeljenih sredstev - izbor izvajalca - zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev - začetek upravičenosti stroškov
Sodišče prve stopnje je napačno izhajalo zgolj iz jezikovne razlage besedila prvega odstavka 120. člena Uredbe PRP in javnega razpisa, ampak bi moralo izhajati iz tega, kaj je namen navedenega določila. Prvi odstavek 120. člena Uredbe PRP izrecno določa, da vlagatelj ne sme začeti z deli pred datumom začetka upravičenosti stroškov, niti prevzeti nobenih obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev. To, ali je vlagatelj s tem, ko je izvajalca izbral pred začetkom datuma upravičenosti, že sprejel tudi obveznosti na račun morebitnih dodeljenih sredstev, pa je treba razlagati glede na okoliščine vsakega posameznega primera.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - izkazovanje dejstev - trditveno in dokazno breme
Pritožnica v prvostopenjskem postopku ni niti ustrezno zatrjevala niti (verjetno) izkazala težko popravljive škode, ki naj bi ji z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala. Zgolj nasprotovanje splošnim posledicam zakonske ureditve pa za izkazovanje take škode ne zadošča, prav tako pa izdaja začasne odredbe ni namenjena spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu.
neposredna plačila v kmetijstvu - začasna odredba - težko popravljiva škoda - insolventnost - izkazanost - trditveno in dokazno breme
Zgolj zatrjevana možnost uvedbe stečaja zaradi izvršitve upravne odločbe sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Pri zatrjevani možnosti uvedbe stečaja oziroma drugih zakonskih posledic zaradi insolventnosti gre že v osnovi za bodoče negotovo dejstvo, katerega verjetnost nastanka je treba izkazati.
Če stranka zatrjuje možnost stečaja, je upravno sodišče, ob ustrezni trditveni podlagi, dolžno presojati okoliščine, ki bi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja.
Tožeča stranka je navajala, da kljub siceršnji izgubi, ki jo izkazuje, normalno posluje in svoje obveznosti poravnava pravočasno, torej že s tem nakazuje, da ni nelikvidna oziroma insolventna. Tožeča stranka pa tudi ne navaja, da bi ji npr. kak upnik grozil s predlogom za uvedbo stečaja, niti ni pojasnila, zakaj ne bi bila možna druga oblika reševanja finančnega stanja npr. finančno prestrukturiranje ali prisilna poravnava, ki ne pomeni prenehanja, prav tako svojih navedb, da svojega finančnega položaja ne more reševati na primer s posojilom, ker ga ne more dobiti, ne izkaže z ničemer.
Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 člen 20, 29, 34, 34/1, 34/2-a. Uredba Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina člen 28, 28/2, 58, 58/2, 73, 73/1. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/4, 31.
dovoljena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu - upravičena površina - letalska steza – zahtevek za izplačilo - kontrola zahtevkov za izplačilo - sankcije zaradi prijave neupravičenih površin - skladnost prijavljenih podatkov s podatki v registru kmetijskih gospodarstev - GERK
Z navedbami, da je vlogo oprla na podatke uradne evidence ter da ni mogla vedeti in ni bila seznanjena z dejstvom, da se na zatravljenih površinah, namenjenih vzletnim stezam, ne morejo vrisati GERK-i, je revidentka trdila, da je do prijave neupravičenih površin prišlo iz razlogov izven njene sfere.
S tem je bila vzpostavljena podlaga za presojo pravilne uporabe 58. člena tudi v povezavi s 73. členom Uredbe št. 1122/2009.
ZUS-1 člen 51, 52, 59. ZPP člen 339, 339/2-14. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (2011) člen 62, 120, 120/9.
ukrepi Programa razvoja podeželja - dodelitev nepovratnih sredstev progama razvoja podeželja - kmetija - naložba v storitveno dejavnost - izplačilo sredstev - kontrola na kraju samem - dovoljena revizija - obseg revizijske presoje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Če se revident pri utemeljevanju zmotne uporabe materialnega prava zgolj sklicuje na tožbene navedbe, se Vrhovno sodišče do tovrstnih navedb ne opredeljuje.
Sodišče bi moralo pojasniti, zakaj se ni odločilo za izvedbo v tožbi predlaganih dokazov, ki se nanašajo na bistveno okoliščino za odločitev, sploh ker ni razbrati drugega konkretiziranega razloga za zavrnitev tožnikove tožbe in pravne podlage zanj. Zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov in s tem izvedbe glavne obravnave namreč pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano kot pravilno tisto dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka. Opustitev navedene obrazložitve zato predstavlja kršitev pravice do obrazloženosti sodne odločbe, saj razlogi za ključno odločitev sodišča prve stopnje v upravnem sporu niso razvidni ne stranki in ne revizijskemu sodišču v okviru njegove pristojnosti za presojo bistvenih kršitev pravil postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
ZUS-1 člen 64, 64/1-4, 83, 83/2-1, 85, 85/2-1, 94, 94-1. ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba Sveta št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 27. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 26, 26/4, 26/7, 28, 28/1-1, 28-7, 29, 29/3, 86, 86/3, 89, 89/3, 90, 90/4, 114. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta 1698/2005 glede izpolnjevanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 26, 26/3, 26/4, 27, 28. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 18.
dovoljena revizija - vrednostni spor - javni razpis - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - neposredna plačila v kmetijstvu - uporaba naložbe pred izplačilom sredstev - zavrnitev izplačila sredstev
Golo dejstvo, da je revident, pred izplačilom sredstev, traktor uporabljal za uvajanje za delo v gozdu in ne za spravilo lesa, še ne utemeljuje zavrnitve izplačila že odobrenih nepovratnih sredstev iz naslova povečanja gospodarske vrednosti gozdov, saj se obveznosti upravičenca do nepovratnih sredstev glede načina uporabe sofinancirane naložbe nanašajo na čas po izplačilu sredstev.
Obveznosti, ki lahko nastopijo šele potem, ko so sredstva že izplačana, ne morejo biti razlog za zavrnitev izplačila odobrenih sredstev.
Dejanski način uporabe naložbe je predmet kontrolnih postopkov po izplačilu sredstev.
ZUP člen 101, 129. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. Uredba Sveta (ES) 1698/2005 z dne 20. 9. 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71.
O pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa se odloča v dvofaznem postopku, pri čemer odločba, s katero se odloči o odobritvi sredstev, ne pomeni tudi že pravice do njihovega izplačila, ne da bi se presojalo vsakokratne utemeljenosti zahtevka za izplačilo. Z zahtevkom za izplačilo sredstev se torej uveljavlja materialnopravno upravičenje, o katerem še ni bilo odločeno z odločbo o odobritvi sredstev.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2, 83/3. ZKme-1 člen 144/7.
dovoljenost revizije - vpis GERK - ni vrednostni spor - vodenje zbirke podatkov - presoja pravne podlage za vpis - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso posledice zavrnitve vpisa GERK
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom je bilo odločeno le o vpisu GERK-a za zemljišče, to pa ni zadeva, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Iz določb Zakona o kmetijstvu in Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev jasno izhaja, da je vpis GERK zgolj opravilo v zvezi z vodenjem zbirke podatkov, ne pa presoja (zakonitosti) pravne podlage za ta vpis. Izpostavljena vprašanja tako niso pomembna pravna vprašanje, s katerimi bi izkazal dovoljenost revizije.
Revident s svojimi splošnimi navedbami v reviziji ni izkazal, da so zatrjevane okoliščine posledica zavrnitve vpisa GERK, zato tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
dovoljenost revizije - zavrnitev vloge na javni razpis zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev - ni vrednostni spor
Sodišče prve stopnje je presojalo zakonitost odločbe, s katero je bila zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena revidentkina vloga za odobritev sredstev. V fazi, na katero se nanaša sporna odločba, je šlo torej za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni poziv, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja. Odločanje se je torej nanašalo na pravico do pridobitve sredstev oziroma sofinanciranja, kar pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno na zahtevani način - zelo hude posledice - niso izkazane - zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Kakšna so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.
Revidentka s svojimi splošnimi navedbami (da je ena od manjših občin v Republiki Sloveniji in zato razpolaga s temu primernim nizkim proračunom, ki nikakor ne zadošča za pokritje vseh potreb občine in njenih prebivalcev, za katere skrbi skladno z javnim interesom, in je upravičeno računala na pokritje izdatkov iz sredstev EU) ni izkazala zelo hudih posledic kot pogoja za dovoljenost revizije.
dovoljenost revizije – ni vrednostni spor – neposredna plačila v kmetijstvu - javni razpisi - zavrnitev vloge zaradi neizpolnjevanja pogojev za odobritev
V fazi, na katero se nanaša sporna odločba, je šlo torej za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev sredstev na podlagi javnega razpisa in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na javni razpis, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz evropskih sredstev in iz proračuna RS. Odločanje se je torej nanašalo na pravico do pridobitve sredstev oziroma do sofinanciranja, kar pa ni pravica, ki bi bila izražena v denarni vrednosti.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - zavrženje revizije - vrnitev sredstev, prejetih na podlagi odločbe o pravici do sredstev - pogodba, sklenjena na podlagi javnega razpisa - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča. Splošno in načelno vprašanje, ki ga v reviziji uveljavlja revident, teh zahtev ne izpolnjuje. Ker revident ni pravilno izpostavil pomembnega pravnega vprašanja, tudi ne more uspeti s sklicevanjem na odstop od stališča, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v določeni zadevi, pri čemer niti ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja obeh zadev.
Revident s splošnimi navedbami (da je naložbo odtujil zaradi izjemno slabega materialnega stanja in bi vračilo tega zneska zanj predstavljalo prehudo finančno breme) ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
dovoljena revizija - javni razpis - splošne revizijske navedbe - odločba o odobritvi sredstev - pravica do izplačila sredstev - utemeljenost zahteve za izplačilo - upravičeni stroški za izvedbo naložb
O pravici in izplačilu sredstev na podlagi javnega razpisa se odloča v dvofaznem postopku, pri čemer odločba, s katero se odloči o odobritvi sredstev, ne pomeni tudi že pravice do njihovega izplačila, ne da bi se presojalo vsakokratne utemeljenosti zahtevka za izplačilo, na kar pravilno opozarja tožena stranka. Zavrnitev izplačila sredstev, ki ni v nasprotju z zahtevami predpisov, pa ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, v obravnavanem primeru torej tudi ne ustavnih pravic revidenta.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKme-1 člen 56, 56/4, 56/5. ZUP člen 9, 10, 146. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2011 - 2013 člen 127, 127/2-5.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - neposredna plačila v kmetijstvu - pomembno pravno vprašanje - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev - sklicevanje na kršitve ustavnih pravic - odstop od sodne prakse
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja niso izpostavljena na zahtevani način iz 6. točke obrazložitve tega sklepa. Revident v bistvu z njimi le izraža nestrinjanje z zavrnitvijo dela zahtevka za izplačilo v drugi fazi postopka po predhodni odobritvi sredstev, pri tem pa niti ne navaja pravnega pravila oziroma pravil, ki naj bi bila kršena. Sklicevanje na kršitve ustavnih pravic, s čimer želi izkazati pomembnost posameznih vprašanj, zato na drugačno odločitev ne more vplivati. Določbe predpisov, ki so bile podlaga za odločitev, so jasne in ne potrebujejo razlage, izpodbijana odločitev pa od njih ne odstopa.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, se ne more uspešno sklicevati na odstop oziroma neenotnost sodne prakse glede tega vprašanja. Pri tem glede zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča niti ni opravil primerjave pravnega in dejanskega stanja obeh zadev, v zvezi z zatrjevano neenotnostjo sodne prakse prvostopenjskega sodišča pa ni zadostil niti formalnim pogojem za dovoljenost revizije, saj ni predložil kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje.