dovoljenost revizije - status kmeta - revizija brez razlogov za dovoljenost
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
Ker revidentka v reviziji, ob tem, da ni navedla pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajala ne izkazala izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak je uveljavljala le revizijske razloge (zmotno uporabo materialnega prava) in bistvene kršitve določb postopka), ni izpolnila navedenega trditvenega in dokaznega standarda za dovoljenost revizije.
ZKme-1 člen 54, 56. ZJN-2 člen 37, 37/9. Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
dovoljena revizija - razvoj podeželja - nepovratna sredstva - zavrnjeno izplačilo - spremenjen popis del - navedba blagovnih znamk v javnem razpisu
Ker je Agencija ugotovila, da je revidentka v obravnavanem zahtevku za izplačilo sredstev vključila tudi količinsko in vsebinsko spremenjena dela glede na dokumentacijo, ki je bila podlaga za njeno kandidaturo na Javnem razpisu in za izdajo odločbe o pravici do sredstev, čemur revidentka načelno niti ne ugovarja, in je nesporno, da revidentka soglasja Agencije k spremembam ni pridobila, je Agencija pravilno presodila, da revidentkin zahtevek za izplačilo sredstev v spremenjenem delu ni v skladu s predpisi, javnim razpisom in odločbo o pravici do sredstev (drugi odstavek 56. člena ZKme-1). Zato je na podlagi določb 56. člena ZKme-1 in 30. člena Uredbe 65/2011 morala opraviti primerjavo postavk, odšteti spremenjene postavke od upravičenih stroškov naložbe ter ugotoviti razliko na način iz 30. člena Uredbe 65/2011 in nato na tej podlagi odločiti o revidentkinem zahtevku za izplačilo sredstev.
Izpodbijana sodba o tožbenih ugovorih glede pravilnosti opredelitve sprememb in njihove višine v izpodbijani odločbi Agencije nima razlogov. Te pomanjkljivosti pa prvostopenjsko sodišče s sklicevanjem na razloge izpodbijane odločbe (v 9. točki svoje obrazložitve), za kar ima sicer pravno podlago v drugem odstavku 71. člena ZUS-1, ne more nadomestiti. V izpodbijani odločbi namreč Agencija ni opravila primerjave med svojimi ugotovitvami in primerjalnimi navedbami revidentke iz tožbe oziroma tožbi priložene preglednice. Kot izhaja iz priloženih spisov, je revidentka šele v tožbi lahko uveljavljala svoja stališča glede odbitkov stroškov zaradi sprememb in očitane kršitve določbe devetega odstavka 37. člena ZJN-2, utemeljenost teh tožbenih ugovorov pa bi moralo sodišče prve stopnje presoditi in se do tega v izpodbijani sodbi opredeliti, česar pa ni storilo. Zato bo moralo to storiti v novem sojenju.
UPRAVNI SPOR - KMETIJSTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1015158
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. Uredba (ES) ŠT. 853/2004 Evropskega parlamenta in sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora člen 3.
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident ni zastavil pomembnega pravnega vprašanja, saj odgovor na zastavljeno vprašanje jasno izhaja iz Uredbe št. 853/2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora.
Revident je proizvajalec surovega nekravjega mleka in je dolžan spoštovati Uredbo v delu, ki se nanaša na vzorčenje tega mleka. Uredba ne predvideva izjeme, kot jo predlaga revident, tj. da je sam ne le proizvajalec, temveč tudi predelovalec surovega nekravjega mleka ter da zanj veljajo druga pravila o vzorčenju mleka.
KMETIJSTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VS1015202
Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod člen 8, 8/2. Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi člen 12, 12/4. ZKme-1 člen 80. ZS člen 113a, 113a/6. ZPP člen 208.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - priznanje označbe naravne mineralne vode - razlaga direktive - razlaga pojma „naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira“ - isti podzemni vodni vir - druga vrtina - enake značilnosti vode v okviru naravnih nihanj - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - vezanost predložitvenega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju
Za odločitev o priznanju naravne mineralne vode z imenom R je ključna in obvezna ugotovitev ali ima voda, katere priznanje se zahteva, glede na merila iz Priloge I k Direktivi 2009/54/ES enake značilnosti, ki so stalne v okviru naravnih nihanj kot jih ima naravna mineralna voda, ki se že trži pod imenom D.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-1, 267, 267/2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo - vprašanje, ki ni izpostavljeno na zahtevani način - zelo hude posledice morajo za revidenta nastati kot posledica odločitve, izpodbijane v konkretnem upravnem sporu
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka ni natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, ki bi se nanašalo na razlog, zaradi katerega je bil njen predlog za obnovo postopka zavržen, niti ni natančno in konkretno navedla pravega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, prav tako pa ni navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost.
Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije morajo po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča nastati za revidenta, kot posledica v določenem upravnem sporu izpodbijane odločitve. V obravnavanem primeru bi torej morale nastati kot posledica zavrnitve predloga za izdajo dopolnilne odločbe v zadevi dodeljevanja sredstev iz naslova Pomoč mladim kmetom za leto 2005, in ne kot posledica morebitnih drugih (izvršilnih) postopkov med istima strankama.
dovoljenost revizije - preveritev statusa zaščitene kmetije - pomembno pravno vprašanje - preveritev statusa zaščitene kmetije po uvedbi dedovanja – že rešeno vprašanje - načelno pravno mnenje - vpliv sklepa o določitvi prevzemnika zaščitene kmetije na upravni postopek - vprašanje ni pomembno po vsebini te zadeve
Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča, ki je bilo sprejeto na občni seji VSS, dne 27. 6. 1988, na podlagi tedaj veljavnih določb ZDKZ, velja tudi za postopke začete po 4. členu ZDKG. Tudi po določbah ZDKG mora biti zato kmetija zaščitena ves čas zapuščinskega postopka, da se zapuščinski postopek vodi in zaključi po določbah ZDKG. Zato se tudi po uvedbi dedovanja lahko opravi preveritev (na predlog upravičenega predlagatelja ali po uradni dolžnosti), ali zaščitena kmetija še izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo. Navedeno izhaja tudi iz 25. člena ZDKG, ki določa prednostno preveritev po uradni dolžnosti, za tiste kmetije, ki so predmet zapuščinskega postopka. Ker o vprašanju, ki ga ravident navaja Vrhovno sodišče že odločilo, to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
V tej zadevi je bil sklep zapuščinskega sodišča, na katerega se revident sklicuje in ga reviziji prilaga, izdan 29. 10. 2010. Izpodbijano odločbo pa je upravni organ izdal 21. 10. 2010. Ker se v upravnem sporu zakonitost upravnih odločb presoja po dejanskem in pravnem stanju na dan njihove izdaje, kasnejši sklep zapuščinskega sodišča, na zakonitost v tem sporu izpodbijane odločbe ne vpliva. Vprašanje, ki ga revident gradi na procesnem dejanskem stanju, ki v tej zadevi ni izpolnjeno, zato ni pravno vprašanje, ki bi bilo pomembno po vsebini te zadeve.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - dopolnilna odločba - le, če ni bilo odločeno o vseh vprašanjih postopka - z njo ni mogoče dopolnjevati razlogov odločbe - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe - že rešeno pravno vprašanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da je dopolnilno odločbo po 220. členu ZUP mogoče izdati le, če ni bilo odločeno o vseh vprašanjih, ki so predmet (določenega) postopka, s tako odločbo pa ni mogoče dopolnjevati razlogov odločbe, s katero je bilo odločeno o vseh vprašanjih. Morebiti nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti razlog za izdajo dopolnilne odločbe.
Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije morajo po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča nastati za revidenta prav kot posledica v določnem upravnem sporu izpodbijane odločitve, v obravnavanem primeru bi torej morale nastati kot posledica zavrnitve predloga za izdajo dopolnilne odločbe v zadevi dodeljevanja sredstev iz naslova Pomoč mladim kmetom za leto 2005, in ne kot posledica morebitnih drugih (izvršilnih) postopkov med istima strankama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR - KMETIJSTVO
VS1014746
ZUS-1 člen 30, 32, 32/2.
odložitvena začasna odredba – vračilo sredstev po programu razvoja podeželja – težko popravljiva škoda - stečaj
Tožeča stranka s svojimi navedbami, da bo v primeru takojšnje izvršitve izpodbijane odločbe postala insolventna, saj ne razpolaga z likvidnostnimi sredstvi v zadostni višini niti teh sredstev ne bo mogla pridobiti dovolj hitro, bo prisiljena predlagati začetek stečajnega postopka in predloženo bilanco stanja za leto 2013, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode, ni z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazala niti da bo taka škoda dejansko nastala niti da jo je mogoče preprečiti le z izdajo zahtevane začasne odredbe.
Dolžnost stranke, ki zahteva izdajo začasne odredbe je, da sodišču, ki odloča o zahtevi, navede in predloži vse podatke in razloge, s katerimi utemeljuje svojo zahtevo, in jih utemelji z vsemi dejstvi, ki zajemajo vse relevantne podatke za odločanje.
V obravnavani zadevi je tehtanje javnega interesa opravil že zakonodajalec s tem, da je predpisal, da pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike ne zadrži izvršitve.
kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - dovoljenost revizije - zavrženje revizije - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - neenotnost sodne prakse ni vezana na pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso konkretizirane - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni zastavil natančno in konkretno, temveč je postavil zgolj splošno vprašanje in ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, in tudi ne okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Neenotnost sodne prakse prvostopenjskega sodišča lahko revident uveljavlja le glede pomembnega pravnega vprašanja, od katerega je odvisna odločitev v zadevi.
Revident ni pojasnil, kakšne konkretne posledice ima zanj prav izpodbijana odločitev, ki se nanaša na zavrnitev enega od njegovih zahtevkov za plačila za leto 2009, in tudi ne, zakaj so prav te posledice zanj zelo hude, teh posledic pa tudi ni izkazal. Pri uveljavljanju zahtevka, kakršnega je vložil revident, gre za pričakovanje morebitne pridobitve določenih denarnih sredstev, zelo hudih posledic pa ni mogoče izkazovati zgolj s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo
ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 100, 101, 101/1. ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1-2.
prepozna tožba - štetje roka za vložitev tožbe - fikcija vročitve odločbe - sporočilo o prispelem pismu - nastop fikcije vročitve v soboto
Kadar je treba v skladu z ZUP pisanje osebno vročiti in naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.
V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče v soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanje ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčku naslovnika.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KMETIJSTVO
VS1014603
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSMKR člen 1, 3, 3/3, 4, 12. Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (Direktiva Sveta 2002/53,ES) člen 1, 3. Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (Direktiva Sveta 2002/57/ES člen 1, 1-b.
ukrep kmetijskega inšpektorja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasne zakonske določbe- navadna konoplja (cannabis sativa) - vpis v uradno sortno listo - oljnice in predivnice - uporaba zakona - semenski material kmetijskih rastlin
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Izpostavljeno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje, saj gre za pravno vprašanje, ki v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določb 1., 3. in 12. člena ZSMKR, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Iz določb 1., 3. in 12. člena ZSMKR jasno izhaja, da se nanaša tudi na predmetna semena navadne konoplje (Cannabis sativa), ki pa niso bila vpisana v uradno sortno listo, zato je njihovo trženje prepovedano.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/1, 13/4. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22, 71.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - prvi lastniški prevzem kmetije - uredba Komisije - pogoji za dodelitev pomoči - izpolnjevanje pogojev v času vložitve prošnje - uporaba prava EU - doktrina acte clair
Tožnik je upravičen do sredstev iz naslova ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ker je v času vložitve prošnje izpolnjeval vse pogoje za dodelitev pomoči, kot to določa neposredno uporabljiva določba prvega odstavka 13. člena Uredbe Komisije. Zavrnitev tožnikove vloge pa ni mogoče utemeljiti z uporabo določbe četrtega odstavka 13. člena Uredbe Komisije, saj ta ne določa materialnega pogoja za pridobitev pravice do sredstev iz naslova obravnavanega ukrepa.
Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/1, 13/4. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22, 71. ZKme-1 člen 32. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 člen 13, 13/1-2. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 288, 288/1.
pomoč mladim prevzemnikom kmetij - uporaba predpisa EU - izpolnjevanje materialnih pogojev - prvi lastniški prevzem kmetije - odgovornost organa, ki odloča
Tožnik je upravičen do sredstev iz naslova ukrepa pomoč mladim prevzemnikom kmetij, ker je v času vložitve prošnje izpolnjeval vse pogoje za dodelitev pomoči, kot to določa prvi odstavek 13. člena Uredbe Komisije, ki se uporablja neposredno. Zavrnitve tožnikove vloge pa ni mogoče utemeljiti z uporabo določbe četrtega odstavka 13. člena Uredbe Komisije, saj ta ne določa materialnega pogoja za pridobitev pravice do sredstev iz naslova obravnavanega ukrepa.
URS člen 14. ZUS-1 člen 65, 65/1-2, 80, 80/3-3. Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2005 in 2006 člen 30, 33. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev strukturne politike v RS člen 12.
javni razpisi – ugoditev pritožbi – sofinanciranje iz javnih sredstev – odločanje v sporu polne jurisdikcije – odločanje upravnega organa v nasprotju s stališčem sodišča – merila javnega razpisa – enakopravno obravnavanje vseh zainteresiranih subjektov – naložba v kmetijska gospodarstva
Javni razpis ni le ena izmed faz izdaje upravnega akta v zadevah, kot je obravnavana (upravni postopek se začne šele z vlogo kandidata za sredstva), pač pa javni razpis predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila javnega razpisa.
Ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS se pri javnih razpisih odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis, in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.
Upravni organ, pristojen za odločanje, sme odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge. To pa je zlasti upoštevanje načela zakonitosti.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZDU-1 člen 14, 15. ZUP člen 1, 1/2. ZKme-1 člen 53, 53/2.
kmetijstvo – sofinanciranje iz javnih sredstev – ukrepi 4. osi Programa razvoja podeželja RS (LEADER) – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe – lokalna akcijska skupina
Predpisi lokalni akcijski skupini (LAS) ne podeljujejo javnega pooblastila za odločanje o dodeljevanju sredstev kot upravni zadevi, zato takega pooblastila tudi ne more pridobiti s Pogodbo o ustanovitvi ali s Pravilnikom o merilih in kriterijih za oceno in izbor projektov, upravičenih do nepovratnih sredstev LEADER. Tovrstno delovanje LAS predstavlja le podlago za odločitev pristojnega ministra o dodelitvi nepovratnih sredstev LAS za potrjene projekte in ne uživajo samostojnega sodnega varstva.
Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je tožbo tožeče stranke ob predhodnem preizkusu zavrglo.
ZKme-1 člen 56, 56/4. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14.
neposredna plačila v kmetijstvu – dovoljena revizija – bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu – sodba, ki se je ne da preizkusiti
Sodišče prve stopnje ni odgovorilo na tožbene ugovore, ki se nanašajo na za odločitev o zadevi pravno pomembne navedene okoliščine glede pogojev za zavrnitev zahtevka za izplačilo spornih sredstev, zato je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj takšne sodbe po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče preizkusiti.
kmetijstvo – neposredna plačila v kmetijstvu – plačila za ukrep SKOP – povratna veljavnost pravnih aktov – dovoljenost revizije - splošno vprašanje – vprašanje postavljeno na načelni ravni - zelo hude posledice – neizkazane navedbe
Z vprašanjem, ki ga zastavlja le na načelni ravni in odgovor nanj pomeni zgolj splošno razlago pravnih institutov in pojmov, ki v praksi ne sprožajo posebnih dilem, revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revident navedb o zelo hudih posledicah revident ni izkazal in zanje ni predložil nobenih dokazov, da bi jih Vrhovno sodišče lahko preizkusilo. Zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKme-1 člen 42, 42/1.
kmetijstvo - zmanjšanje pomoči zaradi preveč prijavljenih površin – odprava odločbe, izdelane s pomočjo samodejnega informacijskega sistema - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način. Izpostavil ga je zgolj na načelni ravni, tako izpostavljeno vprašanje pa niti ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Revident svojih navedb ni konkretiziral, zato ni z ničemer izkazal, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice.
ZUS-1 člen 75, 75/3, 85, 85/1-1, 93, 93/1. ZPP člen 339, 339/2-14. ZKme-1 člen 56.
dovoljena revizija - neposredna plačila v kmetijstvu – zavrnjen zahtevek za izplačilo sredstev – verodostojnost računa – bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenih navedb v zvezi z verodostojnostjo (in originalnostjo) računa, gre za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu na podlagi 1. točke prvega odstavka 85. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1 in s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se primerno uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
kmetijstvo – molk drugostopenjskega organa – predložitev dokazil - poziv na dopolnitev tožbe – dokazno breme
Dokazno breme izpolnjevanja pogojev za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa je na strani tožnika, ki mora ob vložitvi tožbe oziroma najpozneje v roku, ki mu ga postavi sodišče v pozivu za odpravo pomanjkljivosti tožbe, predložiti sklep prvostopenjskega organa, dokazilo, da je zoper ta sklep vložil pritožbo in dokazilo o vložitvi zahteve drugostopenjskemu organu, da o njegovi pritožbi odloči v nadaljnjih sedmih dneh, ter tudi izkazati, da je pred vložitvijo tožbe ta rok potekel.